Povečanje institucionalne konkurenčnosti in učinkovitosti države
- zmanjšati neposredno vlogo države v gospodarstvu;
- umik države iz lastništva podjetij in finančnih institucij kot način modernizacije javnega sektorja, zmanjšati vlogo KAD in SOD pri vodenju podjetij;
- uvesti sistem presoje vplivov predpisov z vidika nepotrebnih administrativnih in regulatornih omejitev konkurence in gospodarske aktivnosti ter ukrepe za odpravo teh omejitev;
- urediti postopek sodelovanja javnosti pri pripravi predpisov (metodologija o konzultacijah);
- uvesti zasebno javno partnerstvo (PPP) pri izvajanju in financiranju javnih služb ter naložb v infrastrukturo;
- delno privatizirati upravne naloge prek prenosa z javnim pooblastilom in outsourcingom, prenašati prakse upravljanja iz zasebnega v javni sektor (novi javni menedžment), vzpostaviti standarde uspešnosti in učinkovitosti ter primerjav med organi, bolj fleksibilno nagrajevanje in napredovanje;
- dvigniti standarde profesionalnosti in transparentnosti javne uprave, izboljšati kakovost njenih storitev ter krepitev njene svetovalne vloge;
- decentralizirati upravo;
- izboljšati pogoje delovanja nevladnih organizacij.
Razvojno prestrukturiranje javnih financ
- spremeniti strukturo odhodkov v smeri prioritet strategije in absorpcije sredstev EU;
- postopno zmanjšati delež javnofinančnih odhodkov v BDP za najmanj 2 odstotni točki;
- celovita davčna reforma, ki bo temeljila na načelih razbremenitve dela, spodbujanja konkurenčnosti in zaposlovanja ter enostavnosti sistema.
Zagotovitev boljšega delovanja pravosodnega sistema
- zagotoviti večjo pravno varnost;
- povečati učinkovitost dela sodišč, državnega tožilstva in državnega pravobranilstva;
- pripraviti celovit program zmanjševanja sodnih zaostankov za zagotovitev sojenja v razumnem roku z dolgoročnim ciljem dokončne odprave zaostankov;
- dodatno usposabljati sodnike in državne tožilce za vodenje sodnih postopkov ter še posebno za delo na področju gospodarskega kriminala, korupcije in organiziranega kriminala;
- poenostaviti in standardizirati sodne postopke tako na ravni zakonodaje kot na ravni praktične izvedbe (npr. z izmenjavo sodnih praks) z namenom, da bi se izboljšala učinkovitost vodenja sodnih postopkov in strokovnega odločanja s strani državnih tožilcev in sodnikov;
- prizadevati si za popolno informatizacijo sodišč (uvedba informatiziranih vpisnikov, polna uporaba elektronskega poslovanja med strankami in sodišči) z namenom krajšega trajanja postopkov ter preprostega spremljanja učinkovitosti, sodnih zaostankov in zastaralnih rokov.
|
