Strategija razvoja Slovenije je krovna nacionalna razvojna strategija, ki izhaja iz načel trajnostnega razvoja in integracije razvojnih politik. Področne, sektorske in regijske strategije razvoja, nacionalni programi in drugi razvojni dokumenti morajo biti v svojih vsebinskih opredelitvah skladni s splošnimi strateškimi usmeritvami, hkrati pa morajo biti usklajeni tudi z drugimi dokumenti, ki so namenjeni doseganju istih ali podobnih ciljev. SRS je krovni strateški razvojni dokument
SRS kot krovni strateški razvojni dokument upošteva usmeritve že sprejetih razvojnih dokumentov, jih povezuje v koherentno celoto in usklajuje z razvojnimi cilji države kot celote.
Izvajanje razvojne funkcije države preko koordinacije področnih politik in uporabe ustreznih finančnih instrumentov bo podrobneje razdelano v Državnem razvojnem programu (DRP).
Državni razvojni program
DRP je predviden kot način za "prevedbo" strateških usmeritev v konkretne in s proračunskimi možnostmi skladne programe in projekte.
DRP je treba oblikovati tako, da bo zajemal celovito razvojno politiko države, ki bo po vsebini (prioritetah) usklajena s SRS, glede financiranja pa z državnim proračunom in z realnimi možnostmi države za pridobivanje sredstev iz drugih virov.
Strategija bo svoje namene dosegla,če bo postala orodje neprestanih družbeno razvojnih sprememb. Zato je treba zagotoviti izvajanje in spremljanje uresničevanja sprejete strategije in njeno sprotno dopolnjevanje.
Strategija razvoja Slovenije (SRS) opredeljuje vizijo in cilje razvoja Slovenije ter pet razvojnih prioritet z akcijskimi načrti.
V ospredju nove strategije je celovita blaginja vsakega posameznika ali posameznice. Zato se strategija ne osredotoča samo na gospodarska vprašanja, temvečvključuje socialna, okoljska, politična in pravna ter kulturna razmerja.
Zaradi takšne postavitve ciljev je SRS po svoji vsebini tudi strategija trajnostnega razvoja Slovenije, hkrati pa pomeni tudi prenos ciljev Lizbonske strategije v nacionalno okolje, to je ob upoštevanju specifičnih razvojnih priložnosti in zaostankov Slovenije. Štirje temeljni cilji razvoja Slovenije
Strategija razvoja Slovenije predvideva štiri temeljne cilje. Gospodarski razvojni cilj
Gospodarski razvojni cilj je v desetih letih preseči povprečno raven ekonomske razvitosti EU (merjeno z BDP na prebivalca v pariteti kupne moči) in povečati zaposlenost v skladu s cilji Lizbonske strategije. Družbeni razvojni cilj
Družbeni razvojni cilj je izboljšanje kakovosti življenja in blaginje vseh posameznic in posameznikov, merjene s kazalnikičlovekovega razvoja, socialnih tveganj in družbene povezanosti. Medgeneracijski in sonaravni razvojni cilj
Medgeneracijski in sonaravni razvojni cilj je uveljavljanje načela trajnosti kot temeljnega kakovostnega merila na vseh področjih razvoja, vključno s ciljem trajnostnega obnavljanja prebivalstva. Razvojni cilj Slovenije v mednarodnem okolju
Razvojni cilj Slovenije v mednarodnem okolju je, da bo s svojim razvojnim vzorcem, kulturno identiteto in angažiranim delovanjem v mednarodni skupnosti postala v svetu prepoznavna in ugledna država.
Da bi Slovenija lahko dosegla te ambiciozne cilje, mora pripraviti in izvesti temeljite strukturne reforme in spremeniti svoj dosedanji razvojni vzorec.
Nov slovenski razvojni model zato združuje pozitivne lastnosti evropskih modelov liberalnega gospodarstva in partnerske države, ki ustrezajo našim razvojnim sposobnostim in vrednotam.
Slovenija svojo razvojno vizijo uresničuje znotraj Evropske unije kot prostora, ki omogoča razvoj različnih družbenih modelov in poti razvoja.
Ena osnovnih pomanjkljivosti dosedanjih razvojnih strategij je bila njihovo slabo izvajanje ter odsotnost dopolnjevanja in izboljševanja. Nov strateški pristop zato veliko pozornost namenja konkretni izvedbi in stalnemu izboljševanju strategije.
Zato strategija posamezne usmeritve povezuje v pet razvojnih prioritet, ki predstavljajo najpomembnejša področja delovanja za doseganje strateških ciljev in so podprta s konkretnimi akcijskimi načrti za naslednji dve leti.
Iz usmeritev so izpeljani konkretni ukrepi z odgovornimi nosilci in merljivimi cilji; uresničevanje strategije vodi vlada kot odgovorno politično telo, vendar pri izvajanju strategije sodelujejo tudi nevladne institucije.
Takšna v implementacijo usmerjena struktura strategije bo omogočila tudi pripravo dovolj natančnih poročil o njenem izvajanju, ki bodo podlaga za široko razpravo o uresničevanju ciljev in o potrebnih spremembah.
Nova strategija je s tega vidika odprta knjiga, ki predvideva sistematično in stalno dopolnjevanje in spreminjanje vsebinskih opredelitev, ciljev in ukrepov.
Načrtovanje prihodnosti je namrečodprt proces, strategije pa so samo del neprestanega iskanja najboljših rešitev družbenega razvoja. |
