ARHIVSKO SPLETNO MESTO - Spletno mesto v podporo izvedbi Strategije razvoja Slovenije in reformam je delovalo od maja 2006 do decembra 2008.

Povezovanje ukrepov za doseganje trajnostnega razvoja

• ustvariti primerne delovne in societalne pogoje za starejše aktivne prebivalce ter tudi obojestranski interes njih samih in celotne družbe;
• zmanjšati časovni pritisk z medsebojno medgeneracijsko pomočjo in bolje odmerjenimi zahtevami delodajalcev za intenzivnost dela na začetku kariere;
• ustvariti pogoje za lažje usklajevanje družinskih in poklicnih obveznosti obeh staršev, vključno s fleksibilnejšimi oblikami otroškega varstva, ter zagotoviti konkurenčnost in nediskriminatornost staršev na trgu delovne sile;
• javne službe ter formalna in neformalna socialna omrežja morajo pomagati, da se družina lahko oblikuje in da bolje funkcionira, ne pa samo, da so posamezniki bolj produktivni;
• prilagoditi gospodarjenje s prostorom ciljem splošne demografske in socialne politike ter predvidenim migracijskim gibanjem;
• povečati ponudbo najemnih stanovanj ter z izboljšanjem ponudbe zemljišč in učinkovitosti stanovanjskega trga povečevati ponudbo in zmanjševati cene stanovanj;
• razviti hipotekarno bančništvo, da bi lahko povečali ponudbo ugodnih stanovanjskih kreditov, ter subvencionirati odplačevanje dela obresti na začetku odplačevalnega obdobja za mlade; s politiko integracije in uravnavanja obsega migracij popraviti nekatere strukturne prebivalstvene primanjkljaje.

• ustanoviti pokrajine, ki bodo imele pristojnosti in sredstva (po načelu fiskalne decentralizacije) za spodbujanje lastnega razvoja;
• krepiti razvoj policentričnega urbanega sistema, razvoja regionalnih središč (zlasti nacionalnega pomena), oblikovati mestne (inovativne) regije in spodbujati regionalne ekonomije s tehnološkimi parki in podjetniškimi inkubatorji;
• oblikovati regionalno razvejano mrežo terciarnega in vseživljenjskega izobraževanja ter drugih javnih storitev;
• občinam zagotoviti finančne spodbude za razvoj lokalnega gospodarstva, socialnih dejavnosti in infrastrukture (ostajanje dela davkov v občini), spodbuditi kvalitetnejšo pripravo prostorskih aktov v skladu z razvojnimi potrebami, poenostaviti prostorske predpise, okrepiti financiranje neprofitne stanovanjske gradnje, urediti področje komunalnih dejavnosti;
• zagotoviti oskrbo s čisto pitno vodo in spodbujati lokalno samooskrbo s hrano;
• nadgraditi sedanje regionalno razvojno programiranje in tesnejše sodelovanje med mestnimi in podeželskimi območji na osnovi zavezujočega partnerskega sodelovanja ter aktivnega prizadevanja vlade za ustanovitev pokrajin; krepiti čezmejno regionalno sodelovanje, tudi z vključitvijo slovenskih manjšin;
• nadgraditi ukrepe za ohranjanje poseljenosti in kulturne krajine ter krepiti razvojno vitalnost ter privlačnost podeželja;
• izboljšati prometno povezanost odmaknjenih, robnih območij z glavnimi prometnimi osmi vključno s krepitvijo in vzpodbujanjem javnega prevoza in trajnostnih oblik mobilnosti (»modal split«);
• uveljaviti regionalna partnerstva za razvoj informacijske družbe in integriranih regionalnih strategij informacijske družbe;
• zagotoviti dosledno upoštevanje ogroženosti zaradi naravnih in drugih nesreč pri ohranjanju poseljenosti ter razvoju pokrajin.

• integrirati ukrepe in merila za varovanje zdravja v sektorske politike in zmanjševati razlike v zdravju med regijami in skupinami prebivalstva;
• spodbujati zdrave vedenjske vzorce in preprečevati zgodnjo obolelost;
• izboljšati dostopnost in kakovost zdravstvenih storitev ter posodobiti zdravstvene zmogljivosti.

• vzpostaviti evidence najboljših kmetijskih zemljišč in jih zaščititi;
• nadaljevati s povečevanjem zemljišč za ekološko pridelavo hrane;
• pospeševati zložbe kmetijskih zemljišč skupaj z usposobitvijo zemljišč za kvalitetnejšo pridelavo, ob pogoju ohranitve najboljših kmetijskih zemljišč;
• povečati razpoložljivost stavbnih zemljišč za gospodarstvo in stanovanjsko gradnjo s smotrnim povečevanjem urbanega prostora naselij, s povečanjem izkoriščenosti poselitvenega prostora (koncentracijo stavb) ter z usposobitvijo degradiranih urbanih in drugih zemljišč za ponovno uporabo;
• ekonomske spodbude za boljšo izrabo razpoložljivega stavbnega sklada; podpora notranjemu razvoju naselij (prednost zgostitve ekstenzivno izrabljenih poseljenih površin pred širjenjem na nova območja);
• razvijati nepremičninski trg (evidence, obdavčitev, hipotekarno kreditiranje);
• vzpodbujati poselitev v mesta, ki imajo med 7 in 30 tisoč prebivalcev.

• zmanjšati prispevek k spreminjanju podnebja in prilagajati gospodarstvo ter poselitev pričakovanim podnebnim spremembam;
• uveljaviti trajnostno rabo obnovljivih virov, zmanjševati energetsko ter snovno intenzivnost in spodbujati ponovno uporabo odpadkov, povečati ekološko učinkovitost in kakovost življenja;
• povečati energetsko učinkovitost in uporabo obnovljivih virov energije v javnem sektorju, zlasti na lokalni ravni;
• nadaljevati z okoljsko davčno reformo in uveljaviti »zelena« javna naročila;
• spodbujati okoljsko ustrezne, sonaravne podjetniške in potrošniške prakse;
• spodbujati razvoj in uporabo okoljskih tehnologij;
• reševati okoljske probleme transportnih koridorjev na evropski ravni, tudi z razvojem inteligentnih transportnih sistemov;
• spodbujati uvajanje trajnostnih oblik mobilnosti in krepitve »modal-split« v korist rabe javnega prevoza ter boljše usklajevanje ponudbe prevoza s potrebami in javnim interesom; vzpostaviti in voditi nacionalni informacijski sistem za tla kot nujno podporo prostorskemu načrtovanju, varovanju podtalnic (z vidika izpiranja nitratov, pesticidov, onesnažil), pridelavi kakovostne hrane in zagotavljanju zdravega okolja;
• zagotoviti dobro stanje (do leta 2015) in ustrezno urejanje voda, okrepiti varovanje občutljivega morskega ekosistema in obalnega pasu;
• zaustaviti upadanje biotske raznovrstnosti do leta 2010 in naravno kakovost slovenskega prostora uveljaviti kot kakovost za celotno EU, kar pomeni tudi skupno odgovornost za njeno ohranjanje; zasnovati varovalne režime, ki bodo omogočali varovanje rastlin in živali, njihovih biocenoz ter hkrati celovit gospodarski in socialni razvoj tudi na varovanih območjih (Natura 2000);
• krepiti zmogljivost uprave na področjih okoljskega prava in okoljske ekonomike;
• krepiti vlogo posvetovalnih in svetovalnih teles v postopku priprave odločitev (svet za trajnostni razvoj, medsektorska posvetovalna telesa, medsektorske delovne in projektne skupine).

• uveljaviti kulturo v njeni celosti, to je etičnih, socialnih, gospodarskih in političnih razsežnostih, vzpostavljenih skozi zgodovinski razvoj, in jo odpirati sodobnemu svetu;
• razvijati kulturno raznolikost in nacionalno identiteto kot sintezo kulturnih ciljev in smotrov;
• razvijati zavest, da je kultura zgodovinski temelj nacionalne identitete in sodobna evropska prepoznavnost slovenske države kot kohezivnost različnih kulturnih identitet, od nacionalne do lokalnih, od univerzalne do individualnih;
• krepiti skupni slovenski kulturni prostor ter ohranjati in razvijati slovenski jezik;
• spodbujati kulturni razvoj italijanske in madžarske narodnostne skupnosti, romske in drugih manjšinskih skupnosti v Sloveniji ter priseljencev;
• vzpostaviti spodbudno okolje za ustvarjalnost in večjo dostopnost kulturnih dobrin ter odpirati medijski prostor;
• celostno ohranjati in razvijati kulturno dediščino in jo povezovati s sodobnim življenjem in ustvarjanjem, saj mora družba našega časa prevzeti odgovornost do naravne in kulturne dediščine in v tem izpolniti svoj moralni dolg do prihodnjih generacij;
• vzpostavljati ustrezno kulturno okolje, v katerem uspeva na znanje oprto gospodarstvo;
• tesneje povezovati kulturo in znanost pri razvoju Slovenije in prenašati dosežke in presežke v gospodarstvo, kar je temelj družbenega blagostanja;
• tesneje povezovati kulturo, znanost in izobraževanje z namenom dviga kakovosti proučevanja in poučevanja in s tem podpirati nadarjenost in razvijati ustvarjalnost vsakega posameznika;
• spodbujati vlaganja in razvijati javno in zasebno partnerstvo v kulturi;
• poudarjati etične opredelitve, pomembne za posameznika in družbo, pri načrtovanju različnih področij; etika mora sousmerjati odločitve, ki bodo vplivale na izrabo kulturnih in naravnih virov, prostora in živega sveta;
• skrb za ohranjanje narave naj poleg kulturne, izobraževalne in znanstvene naloge pri omejevanju človekovih posegov v naravo, poznane kot varstvo narave, vključuje tudi zaupanje v naravo samo, v njene predkulturne in postkulturne zmožnosti. Spremeniti je treba antropocentrični pogled na svet in ravnanje z njim ter vzpostaviti spoštljiv odnos do žive narave s spoznanjem, da moramo storiti vse, kar je mogoče za njeno ohranitev.