Za spodbuditev konkurenčnosti gospodarstva je potrebno izboljšati poslovno okolje podjetij.
Ukrepi ekonomske politike bi morali delovati predvsem na olajšanje in pocenitev dostopa do resursov, ki jih podjetnik potrebuje. V okviru Odbora je bil dosežen konsenz glede temeljnih sprememb v poslovnem okolju. Predlagamo naslednji nabor ukrepov:
Trg dela:
Omogočiti fleksibilne pogodbe o zaposlitvi. S tem omogočiti večjo svobodo delodajalcu pri določanju pogojev zaposlitve (čas zaposlitve, dodeljevanje delovnih nalog, usposabljanje, itd.) ter večjo svobodo delojemalcu pri izbiri oblike delovne aktivnosti (svobodne oziroma fleksibilne oblike dela) (ukrepa 48 in 49);
Zmanjšati progresijo davčne in fiskalne obremenitve za visoko kvalificirane in vrhunske kadre z določitvijo maksimalnega zneska socialnih prispevkov in uveljavitvijo EDS (ukrep 2);
Olajšati administrativne postopke in kvotne omejitve pri zaposlovanju visoko kvalificiranih tujih delavcev glede na ostale profile;
Deregulacija poklicev oziroma opravljanja določenih dejavnosti.
V dejavnostih, ki bodo ostale regulirane, kot minimum zaščite porabnika zagotavljati neodvisne informacije o kakovosti, odpraviti minimiziranje cen in obvezne tarife, odpraviti ekskluzivno zastopanje, odpraviti obvezno članstvo v združenjih (ukrep 44).
Trg kapitala:
Ustanovitev mešanega sklada tveganega kapitala za financiranje začetnih faz tehnološko zahtevnih podjetij in rastočih podjetij (ustrezna davčna ureditev statusa skladov tveganega kapitala po dobrih evropskih zgledih);
Liberalizacija uporabe zemljišč – državni lokacijski načrt, s katerim se spremeni namembnost zemljišč (doseči ciljno postavljen odstotek povečanja ponudbe zazidljivih zemljišč, morda v povezavi s cestami in železnicami), centralizirati in poenostaviti pridobivanje dovoljenj ter določiti roke in možnosti pritožbe, vzeti moč zemljiškemu kartelu.
Znanje:
Spodbujati izobraževanje na delovnih mestih (ukrep 52);
Financirati usposabljanje študentov v start-up podjetjih na ključnih svetovnih razvojnih točkah;
Povezati študij na univerzi z gospodarskim okoljem tudi na način štipendijskih shem (ukrep 53);
Pomoč pri razvoju menedžerskih znanj in tehnik – npr iskanje talentov, oblikovanje zvezdniških timov, mehke metode vodenja, itd.
Infrastruktura:
Spodbujati nizkocenovne letalske povezave s Slovenijo in skupinsko uporabo poslovnih letal;
Pripraviti poslovno zanimive ponudbe za naložbe zasebnega sektorja v infrastrukturo.Na primer tako, da se naložbeniku, ki se zaveže dograditi potrebno infrastrukturo, ponudi v uporabo ali odkup že obstoječe dele omrežja (npr. ponuditi obstoječe avtoceste v uporabo/odkup investitorju, ki bi v dveh letih dogradil vse preostale potrebne avtoceste);
Ob avtocestah zgraditi poslovne cone in, kjer je potrebno, prek državnega lokacijskega načrta spremeniti namembnost zemljišč in jih pridobiti za naložbenika (državo ali infrastrukturnega naložbenika);
Zgraditi državno mrežo brezžičnega širokopasovnega mobilnega dostopa do interneta za vse državljane.
Državne storitve:
Zagotoviti podjetniku prijazno državno upravo in dosledno izvajati določbe uredbe o upravnem poslovanju, ki predpisuje obvezno ugotavljanje zadovoljstva uporabnikov z upravnimi storitvami in druge standarde kakovosti upravnih storitev;
Razširitev projekta »Vse na enem mestu« , ki ga izvajata Ministrstvo za javno upravo in Ministrstvo za gospodarstvo s ciljem, da se vse državne storitve, potrebne za začetek poslovanja gospodarskih družb, opravijo na enotnih vstopnih točkah in da družba lahko začne poslovati najkasneje v enem tednu od obiska enotne vstopne točke.
Če je za dosego tega cilja to nujno potrebno, se pristojnost za registracijo prenese s sodišč na AJPES in združita sodni in poslovni register.
Najpomembnejši del reforme na tem področju je zagotoviti pogoje za uspešno delovanje privatnega sektorja na globalnem trgu. Zagotovitev ugodnih pogojev za podjetja pomeni, da se podjetnikom in menedžerjem ni treba ukvarjati s stvarmi, ki so njihovim konkurentom dane pod ugodnimi pogoji.
Gre za zagotavljanje pogojev, ki omogočajo podjetnikom, da se ukvarjajo s ključno aktivnostjo - inoviranjem na področju proizvodov, storitev, tehnologij, procesov itd., to je z zagotavljanjem tistih konkurenčnih prednosti, ki uspešna podjetja in podjetnike ločuje od manj uspešnih.
To pa pomeni, da je poleg splošnih konkurenčnih pogojev, to je dostopa do kvalitetne delovne sile, prostorov, zemljišč po konkurenčnih cenah, treba izvajati specifične ukrepe, ki so neposredno usmerjeni v podporo podjetnikom. Ti ukrepi posegajo na štiri področja:
- Spodbujanje podjetništva in podjetništvu prijaznega okolja;
- Znanje za gospodarstvo;
- Spodbujanje inovativnosti za povečanje konkurenčnosti podjetja;
- Finančni mehanizmi.
Spodbujanje podjetništva in podjetništvu prijaznega okolja;
Prvo področje obsega promocijo podjetništva in izobraževanje za podjetništvo.
Ta vključuje aktivnosti kot so: promocija podjetništva in podjetniške kulture preko medijev, natečaje za inovativne podjetniške podvige, konference, okrogle mize, sodelovanje v mednarodnih konferencah, podjetnik leta, gazele.
Cilj tega je povečati družbeni status podjetnika in posledično večje zanimanje za podjetništvo. Pomemben del tega je učenje podjetništva na vseh nivojih izobraževanja.
Drugi del pa se nanaša na podporno okolje za podjetništvo. Cilj je dokončno vzpostaviti delovanje dveh sistemov: vse na enem mestu (VEM) in sistem informacij o delovanju EU (EU-VEM).
Namen tega je, da dobi podjetnik kompletno informacijsko in svetovalno podporo na enem samem mestu v standardizirani obliki.
Znanje za gospodarstvo;
Drugo področje, znanje za gospodarstvo, obsega vse vrste poklicnega in strokovnega izobraževanja, pretok raziskovalcev v gospodarstvo in razvijanje naravoslovno tehničnih znanj ter internacionalizacija znanja za potrebe gospodarstva.
Na vseh teh področjih so ukrepi usmerjeni v državno podporo razvoja tistih znanj, ki merljivo prispevajo k povečanju konkurenčnosti podjetij. Ukrepi so podani v okviru druge prioritete.
Spodbujanje inovativnosti za povečanje konkurenčnosti podjetja
Tretje področje, spodbujanje inovativnosti za povečanje konkurenčnosti podjeti j, vsebuje razvoj sistemov povečevanja produktivnosti znotraj podjetja in sisteme medpodjetniškega povezovanja.
V ta sistem spadajo krovne mreže subjektov za pomoč podjetjem (VEM, LPC, JAPTI …), razvoj delovanja univerzitetnih inkubatorjev, tehnoloških parkov in podjetniških inkubatorjev, razvoj poslovnih con, grozdov in tehnoloških platform.
Ključna naloga je zagotoviti učinkovito delovanje teh sistemov preko javnih pooblastil in nadzor nad njimi na podlagi doseženih rezultatov.
Finančni mehanizmi
Četrto področje, finančni mehanizmi, vsebuje nadaljnji razvoj slovenskega podjetniškega sklada, ki mora v večji meri razviti povezovanje privatnega in državnega kapitala ter povezovanje z ostalimi podpornimi institucijami, kot so inkubatorji ali tehnološki parki, tako doma kot v tujini.
Razviti je treba pomoč hitro rastočim inovativnim malim in srednjim podjetjem tako z lastniškimi kot dolžniškimi viri. Posebno vlogo bo igral mešani sklad tveganega kapitala, ki bo financiran s sredstvi Evropskega investicijskega sklada in sredstvi strukturne politike EU.
Zagotoviti je treba nadaljnji razvoj garancijskih shem za mala in srednja podjetja. Pomemben nov ukrep je dodelitev nepovratnih sredstev za ustanovitev in rast podjetja, predvsem za visoko tehnološke investicije v univerzitetnih inkubatorjih.
Ocena učinkov:
- Povečanje neto vstopa novonastalih podjetij;
- Povečanje neposrednih tujih investicij v Sloveniji;
- Pospešena rast podjetij z visoko dodano vrednostjo;
- Pospešena internacionalizacija podjetij;
- Povečanje učinkovitosti podjetij;
- Zmanjšanje korupcije v državni upravi;
- Povečanje zaupanja podjetnikov v državo.
|
