|
Zadnja razprava je bila posvečena povečanju konkurenčnosti in spodbujanju podjetništva s poudarkom na turizmu, na njej pa sta z ministrstva za gospodarstvo sodelovala generalni direktor direktorata za podjetništvo in konkurenčnost Andrej Kitanovski ter generalni direktor direktorata za turizem Marjan Hribar, kot predstavnik lokalnega gospodarstva pa se jima je pridružil predsednik uprave družbe Hit Niko Trošt.
Razpravljavci se na začetku niso mogli izogniti stanju slovenskega podjetništva, ki bi lahko bilo boljše, česar se vlada zaveda in želi stanje trajno izboljšati . »Podjetništvo želimo približati slehernemu prebivalcu Slovenije. Spodbuditi želimo ženske, prebivalce na podeželju, mlade,« poudarja Andrej Kitanovski. Prihodnjo gospodarsko politiko Slovenije določa program ukrepov za spodbujanje podjetništva in konkurenčnosti 2007 – 2013, ki je zastavljen zelo ambiciozno, ukrepi pa so razdeljeni na štiri stebre, pravi Kitanovski in pri tem posebej izpostavlja tretji steber. »Ta, najmočnejši steber, je usmerjen v inovacije in tehnološki razvoj, ključna dejavnika za konkurenčnost gospodarstva.
To področje v prejšnjih programih še ni bilo zapisano, program pa je »težak« 138 milijard tolarjev«.Sicer v okviru predvidenih sredstev za izvajanje ukrepov dobra polovica denarja prihaja iz strukturnih skladov EU, preostalo pa so sredstva državnega proračuna in drugih skladov EU. Generalni direktor direktorata za podjetništvo in konkurenčnost je izpostavil tudi oblikovanje devetih razvojno-logističnih središč, ki bodo pomenila vso potrebno infrastrukturo za razvoj gospodarstva. Na Goriškem bo to projekt INPRIME, v okviru katerega je predviden tudi univerzitetni inkubator.
»Obseg turistične dejavnosti – merjeno v prihodkih - raste še enkrat hitreje od povprečja v gospodarstvu, » je povedal Marjan Hribar in v grobih orisih predstavil razvojni načrt slovenskega turizma med leti 2007 in 2011. Cilj operativnega dokumenta – ta je po Hribarjevih besedah pravzaprav vozni red ukrepov, nosilcev in rokov - je oblikovati učinkovit razvojni model slovenskega turizma. V primerjavi s prejšnjimi dokumenti razvojni načrt predvideva razvoj turizma na območju celotne Slovenije, kar naj bi olajšalo pridobivanje sredstev iz skladov EU in omogočilo uravnotežen regionalni razvoj, ter oblikovanje t. i. destinacijskega modela - 12 do 14 zaokroženih turističnih območij s skupnimi proizvodi in promocijo. »Kvantitativni cilji določajo predviden porast nočitev za štiri, števila turistov za šest in obsega turistične dejavnosti za osem odstotkov, » je poudaril generalni direktor direktorata za turizem. S turizmom naj bi se v Sloveniji ukvarjali vseh 12 mesecev v letu (desezonizacija), med ključnimi cilji načrta pa je tudi promocija sprememb.
Niko Trošt je usmeritve dokumenta označil kot dobre in ambiciozne, pa tudi uresničljive. »Pri tem je ključna interakcija med tistimi, ki dokumente pišejo, in tistimi, ki jih vsak dan v praksi izvajamo,« je poudaril in izpostavil problematične točke slovenskega turizma: neznanje oziroma nezmožnost povezovanja, skromno kritično maso znanja in slabo trženje. »Ali dosegamo primerno ceno turističnih produktov glede na ponudbo storitev v primerjavi z drugimi državami, » se je vprašal in njegov odgovor je, da "prepoceni prodajamo svoje turistične produkte". Trošt je izpostavil pomen neprestanega izboljševanja in inovacij ter internega marketinga – tu se moramo po njegovih besedah še veliko naučiti - dotaknil pa se je tudi zakonodaje na področju igralništva. Obdavčitev igralniških dejavnosti je 38-odstotna in država bi z degresijo v davčni stopnji morala stimulirati vlaganja v turizem, je prepričan predsednik uprave Hita. |
