|
Uvodoma je minister Bručan predstavil za Slovenijo spodbudno poročilo o kakovosti zdravstva, ki ga je pripravil možganski trust Health Consumer Powerhouse s sedežem v Stockholmu. V raziskavi, ki je zajela 25 držav članic EU in Švico, so merili predvsem odnos zdravstva do bolnikov, med novimi članicami Unije pa se je najbolje odrezala prav Slovenija. Minister je poudaril, da so najbolje ocenjene države tiste, kjer je delež zasebnega dela v javnem zdravstvu visok in pri tem izpostavil, da je treba poznati razliko med zasebnim in državnim javnim zdravstvom ter privatizacijo v smislu lastništva. Cilj vlade je ohraniti javno zdravstvo, je poudaril minister, to pa se lahko izvaja v državni ustanovi ali pri zasebniku, vendar v okviru javnega zdravstva.
Samo Fakin iz Službe Vlade RS za razvoj je predstavil načrtovane izboljšave pri delu izvajalcev javne zdravstvene službe. Po Fakinovih besedah se zadnjih deset let nismo ukvarjali z menedžmentom v zdravstvenih domovih in bolnišnicah, vendar zvišanje produktivnosti in kakovosti dela zahteva, da so tudi ti zavodi organizirani kot podjetja. Vlada zato z reformami predvideva ustrezno upravljavsko znanje za zasedanje vodstvenih funkcij, kar je v mnogih drugih državah že ustaljena praksa, v plačni politiki pa je treba odpraviti uranilovko in uvesti plačni sistem, ki je odvisen od storilnosti in kakovosti opravljenega dela. V zdravstvo se uvajata merjenje in standardizacija, je poudaril Fakin in pri tem pojasnil, da je trenutno v teku standardizacija laboratorijev.
Direktorica Zdravstvenega doma Hrastnik Jelka Markovič Grahek je povedala, da se v Zasavju soočajo s pomanjkanjem razvitega kadra, druga težava pa je, da zdravniki ne dosegajo glavarine. Markovič-Grahkova je izpostavila vprašanje vračanja in določitve obsega koncesij na določenem področju oz. v zdravstvenem zavodu, problematiko viška administrativnega kadra in bolniških staležev.
Minister je v zvezi s koncesijami pojasnil, da evropska zakonodaja ne dopušča doživljenjskih koncesij, zato bo po novem njeno trajanje omejeno in odvisno od vložka, ki ga bo koncesionar investiral v izvajanje dejavnosti. Poleg tega se bodo za podelitve koncesij objavljali razpisi. V nadaljevanju so se razpravljavci dotaknili tudi vprašanja javno-zasebnega partnerstva v zdravstvu – uspešen primer tega je dializno zdravljenje – in zagotavljanja pravičnosti ter enakosti v zdravstvenem sistemu. Samo Fakin je pri tem pojasnil, da vedno obstaja pritisk na povečanje pravic in hkrati pomanjkanje denarja. Proračun za zdravstvo namenja 500 milijard tolarjev, herceptin, biološko zdravilo za zdravljenje bolnic z rakom na dojkah, ki bi ga na leto potrebovalo od 100 do 150 bolnic, pa stane več kot milijardo tolarjev. Tudi čakalne vrte se krajšajo, ker pa o uspešnosti izvajanja zdravstvenih storitev največ povedo povratne informacije, bosta jeseni v bolnišnicah zaživeli dve anketi - ena o zadovoljstvu bolnikov in druga o zadovoljstvu zaposlenih v zdravstvu.
Prijazen pozdrav,
Urad Vlade RS za informiranje
|
