Ena izmed ključnih usmeritev na področju davčne reforme je poenostavitev davčnega sistema, kar poleg uvedbe enotne davčne stopnje pomeni predvsem odpravo dosedanjega, relativno zapletenega, sistema olajšav.
Predlog pa predvideva uvedbo splošne olajšave v višini 110% minimalnih življenjskih stroškov ter nadomestitev obstoječe olajšave za vzdrževane družinske člane z enotnim odbitkom davka. Tudi na področju študentskega dela predlog torej predvideva, da bo del dohodka neobdavčen.
Vendar pa ni nobenega razloga, da bi bilo študentsko delo v privilegiranem davčnem položaju kot ostale vrste dela. Menimo, da študenti s priložnostnim delom niso upravičeni do višje splošne olajšave (okrog 50,000 tolarjev oz. 208,65 € neobdavčenega dohodka mesečno) kot denimo delavke v tekstilnih tovarnah, ki prejemajo minimalno plačo (nekaj čez 70,000 tolarjev oz. 292,10 € mesečno).
Treba je upoštevati, da so vsi redno zaposleni, tudi tekstilne delavke z minimalno plačo, dolžne plačevati tudi prispevke za socialno varnost (skupaj 38.2% od osnove), za ostale, katerih bruto plača presega 165,000 tolarjev (688,53 €) pa še davek na izplačano plačo.
Zaradi tovrstne ureditve, ki izrazito favorizira študentsko delo pred ostalimi vrstami delovnih pogodb smo soočeni z nelojalno konkurenco na trgu dela, ki ima za posledico višjo stopnjo brezposelnosti mladih oseb, ki ob tem, da »vlečejo« študentski status in daljšajo čas študija, pridejo na trg dela bistveno kasneje kot v ostalih razvitih državah. |
