|
»Za Evropo je značilna dobra socialna politika. Tudi lizbonska strategija se v mnogih točkah nanaša na zaposlovanje in socialno vključevanje, cilj pa je napraviti evropski trg bolj učinkovit,« je uvodoma poudaril minister Janez Drobnič. Dolžni smo marsikaj storiti za tiste, ki težko najdejo zaposlitev, temu pa so namenjena tudi sredstva iz Evropskega socialnega sklada, ki je najpomembnejši finančni instrument za podporo izvajanja Evropske strategije zaposlovanja, je pomen leta 1957 ustanovljenega sklada pojasnil Drobnič. In kaj želimo s temi programi doseči? Enake možnosti za vse, socialno varnost in socialno pravičnost. K doseganju teh ciljev bodo pripomogli tudi ukrepi, pripravljeni v okviru strategije razvoja Slovenije. V ozadju gospodarskih in socialnih reform je sporočilo, ki pravi, da mora Slovenija zagotoviti večjo blaginjo za nas in naše zanamce, je pojasnil minister.
»Težje zaposljive osebe, kamor sodijo tudi invalidi, prvi iskalci zaposlitve, dolgotrajno brezposelni in starejši od 50 let, so naša posebna skrb,« je povedala v.d. generalne direktorice Zavoda RS za zaposlovanje Anka Rode. Tako Zavod poleg oblik individualnega in skupinskega zaposlovanja in poklicnega svetovanja izvaja tudi ukrepe aktivne politike zaposlovanja, za katere je bilo skupaj s sredstvi iz Evropskega socialnega sklada v letošnjem letu namenjenih več kot 20,6 milijarde tolarjev. Stopnja brezposelnosti v primorski regiji je nižja od slovenskega povprečja, junija je znašala 7,2 odstotka, zaskrbljujoč za regijo pa je delež mladih brez izobrazbe, je o statistiki spregovorila Rodetova. Delodajalci so v prvih sedmih mesecih letošnjega leta prijavili 9.854 potreb po delavcih, od tega je bilo 77 odstotkov potreb po zaposlitvi za določen čas. Največje povpraševanje delodajalcev v regiji je po natakarjih in kuharjih, ki jih vedno bolj primanjkuje.
»Lani sta bila prvič objavljena dva razpisa za zaposlovanje invalidov, najbolj ponosni pa smo na razpis za učne delavnice in učna podjetja, ki omogoča opravljanje dela na konkretnem delovnem mestu in s tem pridobivanje novih delovnih izkušenj,» je povedal generalni direktor direktorata za invalide Cveto Uršič. Razpisanih je bilo 320 mest, v program pa se je vključilo 260 brezposelnih invalidov. To je prvi program, ki smo ga objavili v okviru sofinanciranja iz Evropskega socialnega sklada, v novem programskem obdobju pa bomo posebno pozornost namenili invalidom, ki imajo še dodatne težave pri vstopu na trg dela – so bodisi brez izobrazbe bodisi dolgotrajno brezposelni, je pojasnil Uršič.
»Vendar pa ne moremo zgolj spodbujati zaposlovanja, ampak moramo doseči bolj fleksibilen trg tudi za invalide,« dodaja Uršič.
Služba za odnose z javnostmi Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve |
