Pogosto zastavljena vprasanja

Na katera področja mora z ukrepi poseči država, da se bo povečala konkurenčnost gospodarstva?

Konkurenčnost gospodarstva naj bi povečali z naslednjimi ukrepi:

• Prestrukturiranje javnih financ
  Doseganje vzdržnega proračunskega primanjkljaja in zniževanje strukturnega primanjkljaja širšega sektorja države vse do leta 2010 je eden temeljnih ciljev javnofinančne politike na srednji in dolgi rok. Za dosego tega cilja je potrebno znižati delež javnofinančnih odhodkov v BDP. Scenarij, s pomočjo katerega je bil določen potreben obseg zniževanja odhodkov, temelji na predpostavki odsotnosti dodatnih sistemskih sprememb, upošteva pa vse v tem trenutku javno predstavljene spremembe (npr. postopna odprava davka na plačilno listo). Pri simulaciji smo sledili tudi priporočilu Pakta stabilnosti in rasti, da je letno usklajevanje tekočega salda s ciljnim saldom po letu 2006 v povprečju na ravni 0.5% BDP. Fiskalni cilj je kvantificiran tako, da je javnofinančni saldo v letu 2010 izravnan, dolg RS pa naj bi se v letu 2010 znižal pod 25% BDP. 
• Reforma davčnega sistema
  Namen teh ukrepov je korenita davčna reforma, ki mora najprej bistveno spremeniti sistemske parametre (davčne stopnje) ter poenostaviti davčne predpise in odpraviti administrativne davčne ovire, ki sistemsko odvračajo posameznike in podjetja od večje aktivnosti. Glavni namen davčne reforme v smeri uvedbe enotne davčne stopnje (EDS) in poenostavitve davčnih predpisov je predvsem razbremeniti slovensko gospodarstvo in oblikovati pogoje za njegovo večjo konkurenčnost na svetovnih trgih. 
• Povečanje konkurenčnosti
  Za spodbuditev konkurenčnosti gospodarstva je potrebno izboljšati poslovno okolje podjetij. Ukrepi ekonomske politike bi morali delovati predvsem na olajšanje in pocenitev dostopa do resursov, ki jih podjetnik potrebuje. V okviru Odbora je bil dosežen konsenz glede temeljnih sprememb v poslovnem okolju. 
• Učinkovitejša poraba sredstev EU
  Predlagani ukrepi naj bi pripomogli k izboljšanju učinkovitosti porabe razvojnih sredstev EU v Sloveniji. Bistveni predlog je, da naj bodo vsi projekti v okviru Kohezijskega sklada (KS) osrednji projekti nacionalnega pomena in da se bo večina sredstev usmerjala v te projekte. 
• Privatizacija in razvoj finančnega sistema
  Za večjo učinkovitost in hitrejšo rast produktivnosti slovenskih podjetij je potrebno izvesti drugi val privatizacije. Tokrat bodo predmet privatizacije najboljša slovenska podjetja, ki so bolj primerna za razpršeno privatizacijo in lastništvo s strani finančnih vlagateljev od 1350 podjetij, ki so bila privatizirana brezplačno v prvem valu. Domačo nepregledno konsolidacijo lastništva po nizkih cenah je potrebno nadomestiti s procesom, ki bo odprt za mednarodno udeležbo in ki bo zagotavljal spoštovanje pravic majhnih delničarjev. Potreben je nabor ukrepov za pregleden in postopen umik države iz gospodarstva, ki zajema ukrepe za umik države (KAD in SOD) iz aktivnega upravljanja podjetij ter različne modele privatizacije podjetij, ki so v neposredni državni lasti.
• Liberalizacija in konkurenčnost gospodarskih javnih služb
  Za večjo učinkovitost javnih gospodarskih služb so potrebni ukrepi za liberalizacijo in konkurenčnost teh služb, ki zajemajo tržno preobrazbo področja elektroenergetike, konkurenčno oskrbo končnih odjemalcev z energijo, izrabo javne komunikacijske strukture vseh javnih gospodarskih služb ter konkurenčne prometne in logistične storitve.
  

Nazaj