Pri pripravi zakonskih in drugih aktov se dosledno upošteva ukrepe, ki so navedeni v okviru gospodarskih in socialnih reform. Osnovni cilj sprememb zakona je prav spodbujati večjo aktivnost brezposelnih oseb, povečati njihovo aktivnost, in ohranjati njihovo zaposljivost, uspešnejša politika zaposlovanja in ureditev sistema štipendiranja, o čemer govorijo tudi ukrepi Četrte prednostne naloge: sodobna socialna država in večja zaposlenost iz gospodarskih in socialnih reform.
S spremembami Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (ZZZPB), so bile uvedene dodatne spodbude za zaposlovanje mladih (da najdejo prvo zaposlitev) in starejših (da dlje časa ostajajo v delovnem razmerju) ter žensk, ki se odločajo za materinstvo. Poostreni so bili pogoji za pridobitev oziroma ohranitev denarnega nadomestila v povezavi z odklonitvijo zaposlitve. Namen sprememb je bil tudi povečanje učinkovitosti dela Zavoda RS za zaposlovanje, urediti evidence, ki jih vodi ZRSZ ter pripraviti zakonske podlage za uspešno implementacijo evropske strategije zaposlovanja in ukrepov.
S spremembami zakona se spreminja status udeležencev javnih del, ki so po novem bolj izenačeni z drugimi zaposlenimi. Udeleženci javnih del imajo pravico do regresa za letni dopust (doslej te pravice niso imeli; za izvajanje javnih del se sklene pogodba o zaposlitvi, delovna doba se vpiše v delovno knjižico), bolj pravična bo določitev plače (plača je določena v deležu od minimalne plače glede na stopnjo strokovne izobrazbe).
Brezposelni osebi se po novem, kot primerno lahko ponudi eno stopnjo nižjo zaposlitev po treh mesecih od vpisa v evidenco brezposelnih oseb, če ni brezposelnih oseb, za katere bi bila taka zaposlitev ustrezna. Po šestih mesecih od vpisa v evidenco brezposelnih oseb in če ni brezposelnih oseb, za katere bi bila taka zaposlitev ustrezna, se kot primerna lahko ponudi dve stopnji nižja zaposlitev.
Namen tega predloga je pospešiti zaposlovanje in brezposelne osebe motivirati za še bolj aktivno iskanje zaposlitve, obenem pa tudi omiliti očitke, da brezposelne osebe zlorabljajo svoj položaj oziroma pravice in ne iščejo aktivno zaposlitve.
S spremembami tega zakona so dane tudi pravne podlage za ustanovitev štipendijskega sklada v katerega naj bi se poleg sredstev iz koncesijskih dajatev in proračuna stekala tudi sredstva delodajalcev in predvidoma tudi sredstva iz Evropskega kohezijskega sklada. Ocenjujejo, da bi se lahko število štipendij povečalo za 15.000. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve je s tem sledilo tudi prizadevanjem predstavnikov študentske organizacije, ki so se vseskozi zavzemali za povečanje števila štipendij. Obenem pa se bodo sredstva, ki jih s svojim delom ustvarijo študenti njim tudi vrnila. Ministrstvo je zato že pripravilo tudi predlog zakona o štipendiranju, ki bo v kratkem vložen v vladno proceduro.
S spremembami Zakona o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov so omogočili uresničevanje kvotnega sistema in tako ukrepe za zaposlovanje invalidov s papirja prelili v dejanja in v zadnjem obdobju se je zaposlilo za 40 % več invalidov, kot se jih je zaposlovalo v preteklosti.
Trenutno so v obravnavi v DZ spremembe zakona o preprečevanja dela in zaposlovanja na črno. Z novimi ukrepi oziroma oblikami dela, ki so predvideni v zakonu – zaposlitve tudi za nesistemizirane oblike dela – naj bi povečali prožnost slovenskega trga dela in zmanjšali sivo ekonomijo. Poostrene so sankcije za delo na črno ali zlorabe študentskega dela, poleg tega pa se z večjo prožnostjo daje delodajalcem možnost da postanejo bolj konkurenčni. S tem se bo zmanjšalo delo na črno, hkrati pa bo več ljudi vstopilo v zaposlitev.
S spremembami Zakona o nacionalnih poklicnih kvalifikacijah se spodbuja vseživljenjsko učenje, izobraževanje za deficitarne poklice, priznavanje in upoštevanje vsakršnega znanja, ki si ga posameznik pridobi pri delu ali skozi druge oblike udejstvovanja v družbi. Z Zakonom o štipendiranju naj bi pridobili prvi sistemski zakon na tem področju, z njim pa naj bi med drugim spodbujali izobraževanje za deficitarne poklice. Spodbujajo tudi širitev poklicnega izobraževanja glede na potrebe na trgu dela in mobilnost delovne sile tako med sektorji kot med regijami. Ministrstvo se je tudi aktivno vključilo v promocijo evropskega leta mobilnosti delavcev, za kar je leto 2006 razglasila Evropska komisija.
Že sprejeti Zakon o evidencah na področju dela je temelj za izmenjavo podatkov na področju dela. Posamezniku pri uresničevanju posameznih pravic tako ne bo več treba prilagati oziroma sporočati podatkov, ki so že v neki evidenci. Sprejet je bil tudi Zakon o kolektivnih pogodbah.
Izvaja se tudi modernizacija Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje z okrepitvijo strokovnih sodelavcev za delo z brezposelnimi in delodajalci, uvaja pa se tudi učinkovitejše ukrepe posredovanja dela in zaposlovanja. Poleg tega se izboljšuje izmenjava podatkov, usmerjanje v programe, ki vodijo k večji usklajenosti med ponudbo in povpraševanjem na trgu dela.
Vir: Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve |
