 |
To je projekt, pri katerem bomo povezali sistem enotne vozovnice in informiranje potnikov, v javnem potniškem prometu uvedli intermodalna stičišča in zagotovili arhitekturo inteligentnih prevoznih sistemov. Tako bomo z zagotavljanjem trajnostne mobilnosti ustvarili možnosti za razvoj konkurenčnega gospodarstva in dolgoročno kakovostnejši življenjski prostor.
Predmet projekta
- Uvesti sistem enotne vozovnice in obveščanje potnikov v javnem potniškem prometu,
- Intermodalna stičišča
- Arhitektura inteligentnih transportnih sistemov.
Cilji projekta
Cilj projekta je z zagotavljanjem trajnostne mobilnosti ustvariti razmere za razvoj konkurenčnega gospodarstva in dolgoročno zagotavljanje kakovostnejšega življenjskega prostora.
Priložnosti oz. težave, ki jih odpravljamo s projektom
Zaradi naraščajočega prometa in s tem povezanih težav (nesmotrna raba prostora, povečanje potovalnih časov, onesnaževanje zraka) bomo v Sloveniji dolgoročno zagotovili usmerjenost v trajnostno naravnan, učinkovit, dostopen ter trajnostno transportni sistem. Nekatere občine in regije se že nekaj časa pripravljajo na uvajanje takih sistemov, ki pa jih bomo povezali ter s pripravo prometnih študij in zasnov zagotovili njihovo učinkovitost.
Ponujene priložnosti
Projekt integriranega sistema elektronske enotne vozovnice in sistema obveščanja potnikov v javnem potniškem prometu v Sloveniji je pomemben del zagotavljanja trajnostne mobilnosti. Projekt se bo osredotočil na izboljšanje ponudbe sistema javnega potniškega prometa (v nadaljnjem besedilu: JPP). To bo doseženo z vključevanjem ponudbe sistema JPP – z uvedbo enotne tarife, enotne vozovnice, enotnega sistema obveščanja ter enotne organizacije sistema JPP.
Gibanje emisij in stanje na cestah iz dneva v dan spodriva javni potniški promet, ki je edina mogoča rešitev za izboljšanje kakovosti življenja v mestih in zagotovitev večje mobilnosti delavcev v skladu z usmeritvami strategije razvoja in povečanjem konkurenčne sposobnosti. Poleg tega se moramo zavedati, da povečan osebni promet povzroča izredno velike zunanje stroške, ki so vezani na zdravje prebivalstva v mestih, propad stavb ter kulturne dediščine zaradi čezmernih emisij v zrak. Zaradi zamud se povzroča tudi gospodarska škoda in niža kakovost življenja delavcev, ki se vozijo na delo, to pa povzroča manjšo mobilnost delavcev in nižjo konkurenčno sposobnost.
Slovenija bo ustvarila razmere za kakovostno izvajanje logističnih storitev, da bi se obdržala koncentracija blagovnih tokov in posledično ustvarjala višja dodana vrednost ter dosegala višja stopnja zaposlenosti na tem področju gospodarstva. Za učinkovito oskrbo gospodarstva bomo spodbujali razvoj logističnih centrov, pretvornih terminalov in intermodalnih vozlišč, pri čemer se bosta s skupnimi vlaganji gospodarstva in države zagotavljala ponudba kakovostnih logističnih storitev in upravljanje oskrbnih verig.
Z razvojem logističnih centrov se zagotavljajo možnosti za konkurenco na transportnem trgu in spodbujanje celovitih logističnih storitev v smislu načrtovanja globalne zunanje logistike, sodelovanja industrije in prevoznikov ter upravljanja oskrbnih verig; s tem bodo dosežene učinkovita oskrba gospodarstva, možnost zaposlovanja ljudi v transportnem sektorju in večja konkurenčnost slovenskega gospodarstva na svetovnem trgu.
Intermodalni logistični centri se bodo razvijali v partnerstvu med državo in podjetji. Sedanje in načrtovane prometne povezave Slovenije s sosednjimi državami v skladu z evropskimi smernicami in načrtovanimi koridorji z izhodom na morsko pot čez pristanišče v Kopru so razvojne zmožnosti, ki jih mora slovensko transportno in preostalo gospodarstvo v celoti izkoristiti, ker bo omogočil dvig ravni gospodarstva v celotni Sloveniji. Vsaka dodatna količina blaga (tona blaga) prinese slovenskemu finančnemu sistemu od 20,00 do 30,00 evrov, lahko pa bi bistveno več.
Resolucija o prometni politiki RS govori o potrebi oblikovanja regijskih multimodalnih logističnih centrov, katerih naloga je povezovanje prometnih podsistemov in učinkovitejša oskrba regijskega gospodarstva z logističnimi storitvami. Predvideva tudi razvoj distribucijskih središč, v katerih bo mogoče povezovati različne prometne podsisteme in ponuditi veliko dodanih storitev za oskrbo državnega in širšega vseevropskega gospodarskega prostora. Kakovostno prestrukturiranje prometnega sektorja je odvisno od zagotavljanja kakovostnih logistično distribucijskih storitev v distribucijskih centrih.
Luka Koper, Slovenske železnice, Pošta Slovenije, Adria Airways, Aerodrom Ljubljana in Maribor, špediterji, agenti, ladjarji se bodo tržili kot pristaniški, poštni, letalski, letališki logistični sistemi ter kot distribucijski ali multimodalni logistični centri, kjer kupci izberejo in nabavijo blago, ter kot organizatorji logističnih storitev, ki bodo usposobljeni, da z razvito logistično podporo blago dostavijo na cilj.
Tej strategiji bodo sledile dejavnosti na področju informatike, ki bodo usmerjene v racionalizacijo in homogenizacijo informacijskih rešitev, podporo logističnih procesov, zagotavljanje zadovoljstva zunanjih in notranjih uporabnikov informacijskega sistema, zagotavljanje pravočasnih in kakovostnih informacij za pomoč sistemu celovitega vodenja ter zagotavljanje varnosti informacijskih sredstev po mednarodnih standardih. Prihodnji razvoj javnega potniškega prometa bo temeljil predvsem na povezovanju prevoznih storitev vseh prometnih podsistemov in uvedbi enotne vozovnice.
Učinki projekta
Z izvedbo projekta bomo v Sloveniji povečali rabo javnega potniškega prometa, s čimer se bo zmanjšala obremenjenost cest, to pa bo dolgoročno zmanjšalo obremenjenost okolja s hrupom in izpušnimi plini. Tako bo Slovenija zmanjšala obremenjevanje okolja po Kjotskem sporazumu in izboljšala kakovost okolja.
Delovna skupina
Projektni vodja je dr. Fedor Černe, sekretar, Vodja sektorja za prometno politiko z Ministrstva za promet.
Člani projektne skupine:
- Vojmir Drašler, Direktorat za promet, Ministrstvo za promet,
- Alenka Bratušek, generalna direktorica, Direktorat za proračun, Ministrstvo za finance,
- mag. Miranda Groff – Ferjančič, Ministrstvo za finance,
- mag. Duška Šavorn Radovan, Služba Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko,
- Robert Smrdelj, Občina Pivka, predsednik Združenja občin Slovenije,
- Anton Peršak, Občina Trzin, član predsedstva SOS.
|
