Šolnine v splošnem povečujejo konkurenco med izobraževalnimi ustanovami za študente in povečujejo odgovornost študentov za resen študij. Poleg tega so šolnine tudi socialno upravičene, saj največji del koristi od izobraževanja prek višjih dohodkov pripade neposredno osebi, ki je študirala, zato je upravičeno zahtevati delno plačilo izobraževalnih storitev, ki ta višji dohodek omogočajo.
Prednost predlaganega sistema odloženih šolnin je v tem, da ne povečuje tekočih stroškov študija in da ne zmanjšujejo dostopnosti študija. Šolnino študirajoči odplača šele po končanju študija, ko se zaposli in ustvarja dohodek.
Obveznost odplačila se določi tako, da predstavlja le nekaj odstotkov tekočega dohodka (npr. do 5 %), da se odplačuje skozi daljše časovno obdobje in da se plačuje samo, ko oseba doseže neko minimalno raven dohodka. Sistem odloženih šolnin torej hkrati vsebuje avtomatični socialni korektiv, ki pomeni, da šolnine upoštevajo socialni status plačnika.
Smotrnost uvedbe sistema odložene šolnine potrjujejo tudi izkušnje držav, ki so že uvedle šolnine in s tem dosegle povečanje vpisnih mest za redne študente. Izkušnje nekaterih držav, ki so posegle po visokošolski šolnini, kažejo, da se je po uvedbi šolnine število študentov povečalo (Čile, Avstralija).
V visoko šolstvo se namreč zaradi uvedbe šolnin steče več denarja, kar poveča razpoložljiva študijska mesta. Pri nas trdimo, da je študij brezplačen, pri tem pa imamo že skoraj tretjino izrednih študentov, ki nosijo veliko breme šolnine, ker pač ne zagotovimo dovolj vpisnih mest za redne študente, na kar opozarjate tudi sami v vašem predlogu.
Sistem odloženih šolnin odpravlja to »sistemsko« anomalijo in zagotavlja enako dostopnost do študija vsem študentom, ne glede na status in ne glede na socialni položaj. |
