Reformni ukrepi, predvsem stroškovna razbremenitev dela, zagotavljanje večje fleksibilnosti na trgu dela, zmanjšanje deleža države (javnofinančnih odhodkov), privatizacija in racionalizacija sistemov socialnega zavarovanja so naravnani na povečanje skupne zaposlenosti.
Pri tem poseben poudarek namenjamo dvema skupinama, ki izkazujeta relativno visoke stopnje brezposelnosti: starejšim in mladim.
Poleg naštetega je ključni neposredni ukrep za povečanje stopnje zaposlenosti mladih tudi reforma sistema visokega šolstva, ki bo med drugim privedla do večje povezanosti univerz z gospodarstvom ter večje izenačenosti med povpraševanjem in ponudbo po posameznih profilih oziroma usmeritvah.
Poleg tega bodo nekateri spremljevalni ukrepi, kot na primer povečanje fleksibilnosti na trgu dela in izenačen davčni/prispevni status posameznih oblik zaposlitve privedle do enake obravnave prvič zaposljivih in že zaposlenih delavcev in s tem povečale možnost zaposlitve prvih.
Ker sedanje ugodnosti študentskega dela diskriminirajo iskalce prve zaposlitve in brezposelne iskalce zaposlitve nameravamo tudi preusmeriti trend 'dela ob študiju' (skrita zaposlenost) v 'delo po študiju' (dejanska zaposlenost). |
