 |
Modernizacija pravosodnega sistema e-pravosodje temelji na modernizaciji zastarele programske opreme z uvedbo e-sodstva in bo po izkušnjah dobrih praks po svetu dosegla učinkovitejše izvajanje pravnega reda države. Zagotovitev najsodobnejše informacijske tehnologije bo izboljšala možnosti za delo, tako pa omogočila boljše delovanje pravosodnih organov, kar je prvi pogoj za tržno gospodarstvo, demokratični razvoj in pravno državo, pa tudi cilj za uresničitev Lizbonske strategije v Sloveniji.
Predmet projekta
Modernizacija zastarele programske opreme, na kateri so snovani informacijski sistemi pravosodnih organov za uvajanje sodobnih informacijskih povezav.
Cilji projekta
Uvedba e-pravosodja v skladu in po izkušnjah dobrih praks po svetu omogoča elektronsko poslovanje pravosodnih organov v vseh delih sodnih postopkov ter sodnega registra in zemljiške knjige, in to z državljani in zasebnim sektorjem, pa tudi z organi javne uprave. Slovenija gradi sodobno evropsko državo, ki temelji na decentralizaciji upravljanja v javni upravi in večji učinkovitosti javnega menedžmenta v celotnem javnem sektorju. Zaradi izboljšanja konkurenčnega položaja je treba povečati kakovost teh storitev. Naloga države je učinkovito zagotavljanje primernega poslovnega okolja.
Za tržno gospodarstvo in demokratični razvoj je ključno dobro delovanje pravosodja in javne uprave. Kar zadeva pravosodje, zlasti sodstvo, je mogoče povečati učinkovitost z reorganizacijo, boljšim menedžmentom in večjo strokovno odgovornostjo sodnikov, vzporedno pa s prenovo postopkov in uvedbo najboljših delovnih praks. Temeljni dolgoročni cilji Slovenije na pravosodnem področju so čim večja pravna varnost, to je zanesljivost in predvidljivost, ki temeljita na zakonitosti in nepristranskosti, ter zagotovitev pravice do sojenja v razumnem roku in vzpostavitev večjega zaupanja v pravosodni sistem.
Priložnosti oz. težave, ki jih odpravljamo s projektom
Produktivnost javnega sektorja je bistvena za izvedbo reform in dobro upravljanje, posebno na področjih gospodarstva, zaposlovanja, socialnega varstva, okolja in pravosodja. Zastavljene cilje je mogoče doseči le s popolno posodobitvijo postopkov, z učinkovito informacijsko podporo, z infrastrukturno podporo učinkovitemu pravosodju ter z izobraževanjem in usposabljanjem za pravosodne poklice. Ministrstvo za pravosodje je že začelo pripravljati projekt za posodobitev oziroma popolno prenovo informatizacije pravosodnih organov do stopnje, ki bo primerljiva z najviše doseženo stopnjo v upravi Evropske unije na tem področju.
V teku je temeljita prenova celotnih informacijskih sistemov na sodiščih, državnih tožilstvih in državnih pravobranilstvih. Izboljšanje učinkovitosti in uspešnosti javne uprave in pravosodja bo izhajalo iz temeljnih ciljev dobrega vladanja, ki jih opredeljujejo mednarodne konvencije, ter iz načel odprtosti in preglednosti, odgovornosti, odzivnosti, etičnosti in poštenosti. Visoka kakovost institucionalnega okolja je eden od nujnih pogojev vzpostavljanja konkurenčnosti in zdržne rasti gospodarstva.
Na učinkovitost gospodarstva in povečanje blaginje družbe kot celote vplivajo tudi kakovost, obseg in učinkovitost varstva lastninske in drugih pravic. Prav pravosodje lahko veliko prispeva h kakovosti in učinkovitemu varstvu pravic, saj sodni zaostanki oziroma veliko število nerešenih zadev podaljšuje postopke na sodiščih, zmanjšuje pravno varnost in tako število transakcij v družbi oziroma povečuje transakcijske stroške družbenim subjektom, kar neugodno vpliva na zaupanje javnosti in posledično na blaginjo družbe kot celote.
Ponujene priložnosti
Za posodobitev informacijskih sistemov pravosodnih organov bomo vzpostavili sodobne načine neposredne elektronske izmenjave podatkov. Za nemoteno delo bomo na Ministrstvu za pravosodje in pri pravosodnih organih zagotovili datotečne strežnike, z ustreznimi enotami za varnostno arhiviranje podatkov ter uporabniškimi licencami za omrežni operacijski sistem in licenco za program za izdelavo varnostnih kopij. Vsem lokacijam bomo zagotovili tudi brezprekinitveno napajanje strežnikov ob izpadu električne energije. S spletnimi storitvami in orodjem uporabniki lahko neposredno dostopajo do podatkovnih zbirk različnih resorjev in med njimi.
Tako se povečuje delovni učinek in bistveno zmanjšuje čas delovnih procesov. Mogoče so neposredne povezave med posameznimi resornimi organi in Ministrstvom za pravosodje kot osrednjim informacijskim vozliščem, kar zagotavlja večjo preglednost obravnavanih postopkov. Za dostop in vključitev čim širšega kroga ljudi v informacijsko družbo bo treba izdelati in uvesti takšne tehnologije, rešitve, storitve in aplikacije, ki bodo primerne za uporabo temu najširšemu krogu uporabnikov in bodo omogočale tudi večjo kakovost.
Učinki projekta
S povečanjem institucionalne konkurenčnosti in učinkovitosti države bo lahko bolje deloval pravosodni sistem in se bodo lahko odpravili sodni zaostanki, kar bo zagotovilo večjo pravno varnost. Večja učinkovitost pravosodja bo dosežena z izvajanjem projektov informatizacije sodišč (vsi sodni vpisniki, zbirke znanja – judikatov, poslovni procesi), tožilstev, pravobranilstev ter projektom za zagotavljanje elektronskega komuniciranja znotraj ministrstev in organov Republike Slovenije (na primer policije), organov EU ter z drugimi udeleženci v sodnih postopkih (državljani, podjetja, odvetniki, notarji).
Potrebno bo tudi izvajanje dejavne politike za medresorsko vlaganje v pilotske projekte, ki pospešujejo elektronski dostop. Vpeljava in obvezna uporaba računalniške in druge tehnične opreme bo omogočila boljšo, torej nesporno registracijo dogajanja in skrajševanje obravnav zaradi natančnejšega izražanja sodelujočih v postopku, pa tudi zato, ker ne bo potrebno zamudno, premnogokrat netočno in sporno narekovanje zapisnikov ter izobraževanje in usposabljanje pravosodnega osebja.
Projekt e-pravosodje ne predvideva novih delovnih mest v pravosodju razen v informacijsko-storitvenih dejavnostih. Povečana pa bo storilnost pravosodnega sistema. Zagotovitev najsodobnejše informacijske tehnologije bo izboljšala možnosti za delo in tako delovanje pravosodnih organov, kar je prvi pogoj za tržno gospodarstvo, demokratični razvoj in pravno državo. To pa je tudi cilj za uresničitev Lizbonske strategije v Sloveniji.
Delovna skupina
Projektni vodja je Mojca Hren, podsekretarka z Ministrstva za pravosodje.
Člani projektne skupine:
- mag. Andrej Stajič, podsekretar, vodja službe za informatiko, Ministrstvo za pravosodje,
- Boštjan Mrak, Ministrstvo za finance,
- Andrej Flogie, v.d. generalnega direktorja, Direktorat za informacijsko družbo, Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo,
- Andrej Luci, podsekretar, Ministrstvo za javno upravo,
- Josip Mihalic, Služba Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko.
|
