 |
Projekt Modernizacija železniškega omrežja bo prednostno usmerjen v posodobitev in novogradnjo na V. koridorju Koper / Trst–Hodoš in X. koridorju. Tako si namerava Slovenija zagotoviti obstanek med konkurenčnimi državami, saj bi slabšanje železniškega sistema zmanjšalo konkurenčne možnosti zaposlovanja slovenskega prebivalstva v prometni storitveni dejavnosti.
Predmet projekta
- Posodobitev in novogradnja na poteku železniške povezave V. koridorja Koper/Trst-Hodoš,
- Posodobitev in novogradnja na poteku železniške povezave X. Koridorja.
Cilji projekta
Sloveniji zagotoviti obstanek med konkurenčnimi državami, saj bi slabšanje železniškega sistema zmanjšalo konkurenčne možnosti zaposlovanja slovenskega prebivalstva v prometni storitveni dejavnosti.
Priložnosti oz. težave, ki jih odpravljamo s projektom
Stanje javne železniške infrastrukture se zaradi dosedanjih nezadostnih sredstev za njen razvoj, vzdrževanje in posodobitev iz leta v leto slabša. Slabo stanje je razvidno iz številnih poškodb in napak, ki nastajajo na tirih, vozni mreži, signalno-varnostnih napravah, kretnicah, vse to pa zahteva takojšnje ukrepanje. Nezadostno vzdrževanje in počasno posodabljanje železniške infrastrukture, ob povečani obremenitvi prog zaradi povečevanja obsega prevozov, se kaže v večjem številu izdanih odločb Prometnega inšpektorata Republike Slovenije za omejitev hitrosti in osnih obremenitev, kar dodatno vpliva na kakovost prevoznih storitev.
Zaradi takega stanja se že sicer težko konkurenčne prevozne storitve še bolj oddaljujejo od zahtev in potreb uporabnikov. Ob nadaljevanju negativnih gibanj ne bo mogoče doseči enega temeljnih ciljev prometne politike, torej obstaja resna nevarnost za doseganje zastavljenih ciljev glede obsega prevozov in povečevanja deleža železniškega prevoza, v skrajnem primeru pa lahko to privede do zapore posameznih odsekov prog.
Zaradi nezadostnih dopustnih osnih obremenitev so posamezni tovori že usmerjeni na obvozne poti mimo Slovenije, kar pomeni izgubo tovora oziroma se vagoni celo na določenih smereh glavnih prog Zidani Most–Šentilj in Pragersko–Murska Sobota nakladajo za 15 % manj, kot bi bilo glede na njihovo nosilnost dopustno. Na omenjenih odsekih glavnih prog so na omrežju javne železniške infrastrukture dopustne osne obremenitve nižje od sicer v mednarodnem okviru deklarirane nacionalne osne obremenitve slovenskih železnic D3 z 225 kN/os in 72 kN/m.
Ponujene priložnosti
Pri oblikovanju programa je upoštevana strategija razvoja evropske železniške infrastrukture, katere del so tudi glavne proge slovenske javne železniške infrastrukture. Ta strategija je opredeljena v vrsti razvojnih dokumentov, od katerih so najpomembnejši: Evropski sporazum o najpomembnejših mednarodnih železniških progah – AGC (UN-ECE, Ženeva, 1985), Evropski sporazum o pomembnejših progah mednarodnega kombiniranega transporta in pripadajočih napravah – AGTC (UN-ECE, Ženeva 1991), Sklepna listina panevropskih konferenc ministrov za promet (CEMT, Kreta 1994 in Helsinki 1997), Smernica Evropskega parlamenta in Sveta 2004/51/ES z dne 29. aprila 2004 o spremembi Smernice Sveta 91/440/ES o razvoju železnic v Skupnosti ter Smernice razvoja vseevropskega prometnega omrežja (Odločba Evropskega parlamenta in Sveta št. 884/2004/ES z dne 29. aprila 2004 o dopolnitvi Odločbe 1692/96/ES o smernicah Skupnosti za razvoj vseevropskega prometnega omrežja; UL L 167/1, 30. 4. 2004).
Predlagana posodobitev železniškega omrežja temelji tudi na osnovnih usmeritvah evropske prometne politike, ki vključuje tudi predlog nacionalne prometne politike s ciljem učinkovitejše železniške infrastrukturne povezanosti Unije in uspešnejšega prenosa tovora s cest na železnico. Ob ugotovljenih prizadevanjih sosednjih držav po prevzemu blagovnih tokov, predvidenih v okviru V. in X. Vseevropskega koridorja prek Republike Slovenije, obstaja nevarnost, da se bodo ob upočasnjeni dinamiki in zamiku posodabljanja železniške infrastrukture v Republiki Sloveniji blagovni tokovi umaknili na vzporedne poti.
Učinki projekta
Z navedenim programom se zagotavlja javno dobro v obliki javne železniške infrastrukture, ki je eden od potrebnih (vendar ne tudi zadostnih) pogojev za doseganje ciljev celovitega in trajnostnega razvoja družbe. Za program so bili identificirani njegovi rezultati (neposredni in takojšnji učinki) ter vplivi (dolgoročni, splošnejši učinki). Program prispeva k doseganju konkurenčnosti, skladnejšega regionalnega razvoja, okoljski, prostorski in energetski politiki. Program je skladen z razvojnimi prioritetami Lizbonske strategije.
Delovna skupina
Projektni vodja je mag. Blagomir Černe, sekretar Direktorata za železnice in žičnice, Ministrstvo za promet.
Člani projektne skupine:
- mag. Luka Vesnaver, Ministrstvo za finance,
- Alenka Bratušek, Ministrstvo za finance,
- Barbara Radovan, Ministrstvo za okolje in prostor,
- Dražen Levojevič, Služba Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko,
- Matija Potokar, Občina Divača, član predsedstva Združenja občin Slovenije,
- Primož Turšič, Skupnost občin Slovenije,
- dr. Žan Oplotnik, EPF Maribor.
|
