 |
S celovitim projektom Trajnostna energija in ekonomija vodika si bomo prizadevali za uveljavljanje obnovljivih virov energije, usmerjene v učinkovito rabo za zagotavljanje infrastrukture za vodikovo ekonomijo in vozila nove generacije, ter spodbujali razvoj in prenos tehnologij. Predstavlja možno nadomestilo za projekt nadgradnje Jedrske elektrarne Krško.
Z njim bomo povečali uporabo obnovljivih virov v deležu proizvodnje primarne energije, bistveno izboljšali energetsko učinkovitost stavb in zmanjšali odvisnost Slovenije od uvoza fosilnih energentov, ter okrepili sodelovanje slovenskega gospodarstva pri mednarodnih raziskovalnih in razvojnih projektih na tem področju.
Predmet projekta
- Uveljavljanje obnovljivih virov energije,
- Aktivnosti usmerjene v učinkovito rabo energije,
- Infrastruktura za vodikovo ekonomijo in vozila nove generacije,
- Spodbujanje razvoja in prenosa tehnologij.
Spodbujanje uporabe obnovljivih virov energije (v nadaljnjem besedilu: OVE) z namenom spodbujati investiranje v naprave in sisteme za večjo uporabo obnovljivih virov energije. Glavna področja spodbujanja investicij v obnovljive vire energije bodo: proizvodnja toplote in elektrike iz lesne biomase, izkoriščanje geotermalne energije, izkoriščanje bioplina za proizvodnjo toplote in električne energije, izkoriščanje sončne energije. Dejavnosti, usmerjene v učinkovito rabo energije (v nadaljnjem besedilu: URE), predstavljajo izvajanje nacionalnega energetskega programa na področju smotrne in okolju prijazne rabe energije s cilji zagotavljanja zanesljive energetske oskrbe, varstva okolja, dviga konkurenčnosti in zaposlovanja.
Namen podprograma je spodbujanje investiranja v naprave in sisteme za povečanje učinkovitosti rabe oziroma proizvodnje energije (npr. kogeneracija). Glavna področja spodbujanja investicij v učinkovito rabo energije bodo: energetsko učinkovita obnova in trajnostna gradnja stanovanjskih in drugih stavb, sodobni sistemi za proizvodnjo toplote, hladu in električne energije, ukrepi za zmanjšanje porabe električne energije v industriji, javnem sektorju in gospodinjstvih, infrastruktura za vodikovo ekonomijo in vozila nove generacije, vzpostavitev mreže postaj za napajanje vozil in naprav na gorivne celice z vodikom ter polnilna mesta za hibridna in v celoti električna vozila.
Da bi zagotovili konkurenčnost gorivnih celic in vodika kot energenta ter električnih vozil, moramo vzpostaviti ustrezno nacionalno infrastrukturo na ravni plinifikacije in dostopnosti naftnih derivatov. Mreža se vzpostavi v več fazah: do 2010 osnovna mreža na logističnih in intermodalnih stičiščih ob V. in X. koridorju ter v mestnih občinah.
Za Slovenijo zadošča 12 poskusnih napajalnih postaj. Partnerstva za vzpostavitev (nakup ali prireditev) začetnega voznega parka vozil na gorivne celice so v javnem potniškem prometu (mestni, primestni, medkrajevni, subvencionirani – npr. šolski prevozi …). Javni potniški promet: sofinanciranje voznega parka s 300 vozili. Za domačo industrijo ukrep predstavlja potencialni investicijski zagon za raziskave in razvoj.
Cilji projekta
Cilji na področju energetike so povečati uporabo obnovljivih virov v deležu proizvodnje primarne energije, bistveno izboljšati energetsko učinkovitost stavb, zmanjšati odvisnost Slovenije od uvoza fosilnih energentov, povečati samozadostnost Slovenije in zaokroženo oskrbo regij z OVE iz lokalno dostopnih virov. Cilji na področju prometa so vzpostaviti infrastrukturo za vozila nove generacije (hibridna vozila, gorivne celice), za mestne in medmestne prometne povezave vzpostaviti vozni park vozil na gorivnih celicah. Ti cilji so povezani s projektom resolucije o javnem potniškem prometu.
Cilji na področju tehnološkega razvoja in podjetništva so povečati sodelovanje slovenskega gospodarstva v mednarodnih projektih za raziskave in razvoj na področju OVE, URE in vodikove ekonomije, povečati udeležbo v 6. in 7. okvirnem programu EU in v okvirnem programu za konkurenčnost in inovativnost. Pospešiti prenos tehnologij vodikove ekonomije in njihovo izvedbo. Cilji na področju okolja so bistveno zmanjšanje emisij ogljikovega dioksida. Tu je vezna točka dejavnosti OVE in vodikove ekonomije, saj je z vidika trajnostnega razvoja bistveno, da proizvodnjo vodika vežemo na obnovljive vire in ne na fosilna goriva ali jedrsko energijo.
Priložnosti oz. težave, ki jih odpravljamo s projektom
Številne države in pokrajine sprejemajo ambiciozne operativne načrte za pripravo infrastrukture za ekonomijo vodika in za vozila nove generacije. Evropa in svet se soočata z bistvenim problemom učinkov tople grede in tudi Kjotski protokol ne zagotavlja več ustrezne rešitve. Visoki predstavniki vlad in multilateralnih institucij pozivajo k radikalnim ukrepom.
V razvoj gorivnih celic in drugih pripadajočih komponent veliko vlagajo vlade ZDA, Japonske, EU in večina drugih držav ter skoraj vsa svetovna energetska in avtomobilska industrija. Slovenija ima na eni strani izjemne naravne danosti za OVE, na drugi strani pa beleži skokovito povečanje porabe energije ter obenem zaradi geostrateške lege na križišču V. in X. koridorja lahko pričakuje skokovito povečanje tranzitnega prometa prek svojega ozemlja.
Vzpostavitev infrastrukture za vozila nove generacije je strateški interes Slovenije, saj bo s tem privabila v logistične centre, intermodalna središča in poslovne cone podjetja, ki se že usmerjajo v prevoz z vozili nove generacije. S področja izkoriščanja geotermalnih virov v okviru revitalizacije obstoječih in novih vrtin v Pomurju, se bo pristopilo k uveljavljanju tovrstnih projektov (npr. GEOTERM).
Ponujene priložnosti
Dosedanje dejavnosti države na področju spodbujanja investicij za učinkovito rabo energije in večjo izrabo OVE ne zadoščajo, saj dosegamo manj kot 10 % letnih ciljev, ki izhajajo iz Nacionalnega energetskega programa (v nadaljnjem besedilu: NEP). Kljub dejstvu, da se iz naslova takse CO2, ki jo plačujejo porabniki energije, letno zbere okoli 10 milijard SIT (2005), so proračunska sredstva za programe URE in OVE omejena na pribl. 850 milijonov SIT na leto. Za doseganje ciljev iz NEP, ki pa so neposredno povezani tudi z doseganjem cilja iz Kjotskega protokola in izpolnjevanjem obveznosti iz direktiv EU (npr. letno doseganje prihrankov energije v višini 1 % v naslednjih 9 letih), je za novo finančno perspektivo nujno treba zagotoviti dodatna sredstva iz evropskega proračuna. Program bomo obravnavali predvsem kot gospodarski razvojni program, s katerim bomo nadomestili nakup goriv iz tujine z investicijami in storitvami ter uporabo domačih energetskih virov.
Projekt ima številne narodnogospodarske učinke: dvig konkurenčnosti, nova delovna mesta, regionalni razvoj, manjša uvozna energetska odvisnost, pozitivni vplivi na okolje, manjši stroški za energijo prebivalcev itd. Za izvedbo programa so potrebna raznolika delovna mesta, med katerimi jih je znaten delež primeren za težko zaposljive iskalce zaposlitve. Izvajanje programa je neposredno povezano s krepitvijo raziskav in tehnološkega razvoja na področju energetskih in informacijskih tehnologij, materialov ipd. na področju zagotavljanja obnovljivih virov (gozdarstvo, kmetijstvo) itd.
Naše raziskovalne institucije so močne na področju bazičnih raziskav, kjer je že vpeljan razvoj nekaterih osrednjih komponent, kot so npr. membrane za prenos protonov. Naša industrija je fleksibilna in je že vpletena v razvoj sistemov gorivnih celic (Domel – sodelovanje s Hydrogenics iz Kanade) in podsistemov (Iskra Avtoelektrika). Ena od najmočnejših vej slovenskega gospodarstva je proizvodnja elektromotorjev (Iskra Avtoelektrika, Domel, Rotomatika, Kolektor ...). Močni smo na področju elektronskih krmilnikov in drugih elektronskih komponent. Eden od ključnih elementov pa so tudi inovacije na področju najsodobnejših elektromotorjev za direktni pogon vozil.
Učinki projekta
Dejavnosti bodo imele ugodne energetske in okoljske učinke, a v prvi vrsti predstavljajo program spodbujanja podjetništva za dvig konkurenčnosti gospodarstva, zaradi sorazmerne regionalne porazdeljenosti potencialov OVE in logističnih ter intermodalnih sečišč pa projekt predpostavlja izrazit prispevek k skladnemu regionalnemu razvoju. Bistveno se bo povečala izraba naravnih danosti, zlasti biomase, sončne energije, geotermalne energije in bioplina iz agroživilskih odpadkov.
Bistveno se bo povečala poligeneracija toplotne in električne energije, zmanjšala se bo potreba po gradnji novih pogonov na fosilna goriva in jedrsko energijo. V novih razvojnih sektorjih se bo zaradi spodbud gospodarstvu povečala podjetniška iniciativa in s tem povezano zaposlovanje. To velja tako na eni strani za celotno verigo predelave lesa kot za visokotehnološka razvojna jedra na drugi strani.
Delovna skupina
Projektni vodja je mag. Uršula Jesih, vodja Kabineta ministra na Ministrstvu za okolje in prostor.
Člani projektne skupine:
- mag. Hinko Šolinc, sekretar, Ministrstvo za okolje in prostor,
- Venčeslav Radi, Ministrstvo za finance,
- mag. Janko Burgar, namestnik direktorja direktorata, Direktorat za podjetništvo in konkurenčnost, Ministrstvo za gospodarstvo,
- Marko Hren, sekretar, Služba vlade RS za razvoj,
- Marjan Dremelj, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano,
- Matej Praper, višji svetovalec, Direktoratu za energijo, Ministrstvo za gospodarstvo,
- mag. Robert Jerančič, podsekretar, Ministrstvo za promet,
- mag. Rajko Sabo, podsekretar, Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo,
- Robert Smrdelj, Občina Pivka, predsednik Združenja občin Slovenije,
- Dejan Ferlin, Mestna občina Velenje, Skupnost občin Slovenije,
- doc.dr. Niko Samec, Fakulteta za strojništvo Maribor.
|
