Slovenija mora dosedanji gospodarski razvoj, postopnost reform in neokorporativistično regulacijo družbe nadgraditi z novim razvojnim modelom.
Namesto dosedanjega gradualističnega pristopa potrebujemo korenit reformni zasuk k zagotavljanju večje konkurenčne sposobnosti in trajnostnega razvoja Slovenije.
Zato moramo spremeniti naš dosedanji model gospodarskega sistema in socialne države ter oblikovati drugačne demokratične mehanizme medsebojnega sporazumevanja o odgovornosti za skupen razvoj.
Nova politično ekonomska vizija Slovenije je razvojni model, ki bo povezal bolj liberalno in tržno gospodarstvo z bolj ekonomsko učinkovito in prilagodljivo, toda socialno partnersko državo.
Čeprav je nekatere izmed predlaganih ukrepov možno začeti izvajati takoj in bodo dali pozitivne rezultate ne glede na izvajanje drugih, pa glavnina predlogov pomeni konsistentno celoto, saj izvedba nekaterih ukrepov zahteva tudi izvedbo podpornih ukrepov na drugih področjih.
Učinkovitega delovanja trga ni mogoče zagotoviti brez hkratne dejanske privatizacije slovenskih podjetij, deregulacije in liberalizacije trga, zmanjšanja administrativnih in finančnih ovir za razvoj podjetništva ter učinkovitih spodbud za hitrejši razvoj majhnih in srednjih podjetij.
Korenita davčna reforma mora biti zaradi socialne vzdržnosti povezana z ukrepi na področju socialnih transferjev in trga dela, hkrati bo njena izvedba pomemben vzvod razvojnih sprememb, ki bo za seboj potegnila tudi druge nujne strukturne reforme in tudi spremembe v obnašanju ekonomskih akterjev.
Dosedanji razvojni model |
Nova razvojna paradigma |
| Regulacija in birokratizacija trgov |
Deregulacija in liberalizacija trgov |
| Omejevalno podjetniško okolje |
Spodbujanje nastajanja in rasti podjetij |
| Relativna zaprtost finančnih trgov |
Odprtost finančnih trgov in konkurence |
| Državno-korporativistična lastniška struktura |
Privatizirano gospodarstvo s pravimi lastniki |
| Nezadostna prilagodljivost trga dela |
Večja prožnost trga dela |
| Kolektivni sistemi socialne varnosti |
Individualne potrebe in odgovornost |
| Korporativizem velikih socialnih partnerjev |
Odprto in široko partnersko sodelovanje |
| Birokratsko-hierarhični sistem javne uprave |
Decentralizacija in javno zasebno partnerstvo |
| Poudarek makroekonomskemu in socialnemu ravnovesju |
Poudarke trajnostnemu razvoju na temelju strukturnih reform in večje družbene dinamike |
Reforme so v tem smislu namenoma velikopotezne in se bodo marsikomu, glede na tradicijo slovenske postopnosti, lahko zdele tudi radikalne.
Vendar pa to ne pomeni, da si za njihovo pripravo ne moremo vzeti dovolj časa in pri oblikovanju konkretnih posameznih rešitev upoštevati vseh potrebnih simulacij in vseh relevantnih učinkov.
Državna uprava se mora za izvedbo reform usposobiti. Prvi korak je informiranje vseh državnih uslužbencev o ciljih reforme in potrebnih ukrepih.
Ožje ciljno usposabljanje je potrebno za ukrepe v pristojnosti posameznega urada, in za vodilne javne uslužbence.
Reformo naj spremlja poleg Odbora, ki ima omejen mandat, tudi širše omrežje oseb iz politike, uprave, strokovnih organizacij in organizirane civilne družbe. Za izvedbo reforme so potrebni strokovno-informacijske instrumenti in učinkoviti stiki z javnostmi.
V razpravah o razvojnem modelu Slovenije se pogosto postavlja vprašanje, po katerih državah naj se zgledujemo.
V naših predlogih si nismo izbrali enega samega zgleda. Namesto tega smo skušali poiskati najboljše evropske prakse na posameznih področjih in jih povezati v konsistentno celoto, ki bo ustrezala slovenskemu okolju in razvojnim izzivom.
Na področju socialne države in trga dela smo se tako zgledovali po nekaterih razvitih državah (Danska, Nizozemska), ki jih odlikujeta visoka stopnja zaposlenosti in prilagodljive varnosti.
Na področju učinkovitega gospodarstva in državne regulacije smo se zgledovali zlasti po državah z najbolj prostim tržnim gospodarstvom in najbolj gospodarstvu prijazno regulacijo med starimi članicami EU (na primer Velika Britanija).
Na področju uporabe znanja smo se zgledovali pri tehnološko najbolj naprednih državah z največjimi vlaganji v znanje (Finska, Švedska, tudi Irska).
Na področju spodbujanja tehnološkega razvoja in njegovega financiranja smo se zgledovali po vzoru Finske. Pri nekaterih novih članicah EU pa smo se zgledovali zlasti glede odločnosti in enostavnosti pri snovanju reform, čeprav dajemo večji poudarek tudi socialnemu partnerstvu in družbenemu soglasju.
|