 |
Projekt Narodna in univerzitetna knjižnica Jožeta Plečnika in digitalizacija povezuje zgraditev in ureditev nove Narodne in univerzitetne knjižnice s Centralno tehniško knjižnico ter digitalizacijo vsebine kulturne dediščine in bioraznovrstnosti Slovenije, kar je za razvoj na informacijah in znanju temelječe družbe najpomembnejše. S projektom bo vzpostavljeno središče narodnega, izobraževalnega, kulturnega in znanstvenega pomena.
Predmet projekta
- Gradnja in ureditev nove Narodne univerzitetne knjižnice Jožeta Plečnika (v nadaljnjem besedilu: NUK JP) skupaj s Centralno tehniško knjižnico (v nadaljnjem besedilu: CTK),
- Digitalizacija vsebin s področja kulturne dediščine in biodiverzitete Slovenije
Cilji projekta
Vzpostaviti središče narodnega, izobraževalnega, kulturnega in znanstvenega pomena – NUK JP skupaj s Centralno tehniško knjižnico. Razviti in zgraditi digitalizacijsko infrastrukturo (programsko in strojno opremo) za zajem, hranjenje, dostop in uporabo digitalnih vsebin, predvsem s področja kulturne dediščine in biodiverzitete. Izdelati digitalizirano učno gradivo s poudarkom na vsebini in didaktiki ter razviti izhodišča za upravljanje e-vsebin, vse s ciljem razvoja e-izobraževanja in ekulture.
Priložnosti oz. težave, ki jih odpravljamo s projektom
Dosedanje razmere za narodne in univerzitetne dejavnosti Narodne univerzitetne knjižnice so v utesnjeni Plečnikovi stavbi vedno slabše, pri čemer ima že zdaj v najemu 6000 m2 dodatnih dragih skladišč in nujnih poslovnih prostorov, ki niso primerni za njegovo delovanje. Podobno velja tudi za Centralno tehniško knjižnico, ki se je leta 1994 preselila na novo začasno lokacijo na Trg republike 3 v drage najemne prostore, ki postajajo premajhni, saj so bili načrtovani za krajše časovno obdobje.
Hkrati pa z razvojem informacijsko-komunikacijskih tehnologij prihaja do vse večje podobnosti medijev, proizvaja se vse več zmogljivih naprav in storitev, ki so cenovno dostopnejše, ljudje pa postajajo vse bolj vešči njihove uporabe. Posledično nastaja tudi vse več digitalnih vsebin – e-vsebin, ki so lahko digitalizirane (digitalne kopije pisnega gradiva ali analognih avdio-video zapisov) ali pa so že digitalno rojene (izvorno digitalno gradivo): digitalne knjižnice, arhivi Narodne univerzitetne knjižnice, avdiovizualni arhivi RTV Slovenija, Arhiv Slovenije, muzeji. Zaradi vključenosti različnih dejavnosti, kot so jezik in jezikoslovje, publicistika, založništvo, distribucija in prodaja, ki so nujno potrebne za uspešen razvoj in uporabo e-vsebin in storitev, e-vsebine pomembno spodbujajo tudi negospodarske dejavnosti.
Evropska komisija še posebno pozornost posveča e-dostopnosti in e-vključenosti za osebe z omejenimi možnostmi (tj. invalidi), ki so pomembni uporabniki e-vsebin. Poleg tega da so e-vsebine izjemnega pomena za raziskovalno dejavnost in razvoj visoko izobraženih strokovnjakov, pomembno vplivajo tudi na dviganje splošne stopnje izobrazbe in strokovno izpopolnjevanje najširših krogov prebivalstva.
Ponujene priložnosti
Uresničitev programa bo na eni strani pripeljala do ustanovitve središča, ki bo na enem mestu zbiralo visokošolske, raziskovalne in aplikativne infrastrukture Slovenije. Infrastrukturni center NUK JP bo hranil vse gradivo, ki je zdaj v Narodni in univerzitetni knjižnici, najetih skladiščih in Centralni tehniški knjižnici. Tako bosta združeni sedanja Narodna in univerzitetna knjižnica in Centralna tehniška knjižnica. Stavba NUK JP bo v središču Ljubljane ob Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani in bo imela 38.000 m2 uporabne površine.
Na drugi strani pa bomo razvili in zgradili digitalizacijsko infrastrukturo za zajem, hranjenje, dostop in uporabo digitalnih vsebin s področja kulturne dediščine, biodiverzitete in drugih naravoslovno tehniških področij. Digitalizacija kulturne dediščine in nastale e-vsebine postajajo vedno pomembnejše za njeno predstavitev, širok dostop in uporabo v družbi ter razvoju turizma. S pomočjo različnih instrumentov bomo tako v okviru programa podpirali projekte Narodne univerzitetne knjižnice pri gradnji Digitalne knjižnice Slovenije, RTV Slovenije, drugih lastnikov, družbeno pomembnih pri vzpostavitvi digitalnih besedilnih in avdiovizualnih arhivov in zbirk, ter Arhiva RS pri zagotavljanju ohranjanja arhivskega gradiva v digitalni obliki ter gradnji arhivskega informacijskega sistema in pri vzpostavitvi avdiovizualnega arhiva Slovenskega filmskega arhiva pri Arhivu RS ter urejanja pri digitalizaciji premične kulturne dediščine.
Z gradnjo celovitega sistema izobraževalnih e-vsebin je omogočena široka dostopnost do tega gradiva. Sistem bo temeljil na znanju s strokovnega, tehnološkega in didaktičnega vidika. S tem bo NUK JP opora ne le narodni samobitnosti in kulturi, temveč tudi raziskovalni
dejavnosti, izobraževanju in pretoku tehniških in drugih informacij in izobraževanju. Kakovostno digitalno učno gradivo je bistveno za pospeševanje in uveljavljanje e-izobraževanja na vseh ravneh.
Učinki projekta
Narodna univerzitetna knjižnica Jožeta Plečnika, združena s Centralno tehniško knjižnico, je pomembna za vso Slovenijo. Narodna knjižnica je bistvena kulturna ustanova posameznih narodov in kot živo pričevanje kontinuitete slovenskega naroda izhaja iz duhovne izkušnje pristnega evropskega humanizma. Za družbo znanja, v katero se želi razviti Slovenija, je projekt NUK JP skupaj s CTK razvojna investicija življenjskega pomena, saj pomeni investicijo v znanje in pretok informacij. Kot orodje razvoja različnih področij družbenega življenja od kulture in znanosti do gospodarstva pomeni za Slovenijo vstop v informacijsko družbo.
Več e-vsebin bo pomembno vplivalo na razvoj storitev, kot so e-izobraževanje v učnih procesih vseh izobraževalnih ustanov ter v okviru vseživljenjskega izobraževanja, ki se nanaša tudi na strokovno izpopolnjevanje zaposlenih. Vse e-vsebine, ki bodo nastale po tem programu, bodo dostopne strokovni in širši javnosti, predvsem pa gospodarstvu, v skladu z veljavno zakonodajo.
Delovna skupina
Projektni vodja je Martin Plut, generalni sekretar Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo.
Člani projektne skupine:
- Andrej Flogie, v.d. direktorja, Direktorat za informacijsko družbo, Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo,
- Marjetica Mahne, Ministrstvo za finance,
- Janez Čač, sekretar, Ministrstvo za šolstvo in šport,
- Franc J. Zakrajšek, Ministrstvo za kulturo,
- Zoran Janković, župan, Mestna občina Ljubljana (opomba: MOL že sodeluje pri projektu kot soinvestitor).
|
