domov  kontakt  kazalo   english


Seznam razvojnih projektov

Dodatni avtocestni program

V okviru Dodatnega avtocestnega programa bomo nadaljevali in dokončali gradnjo posameznih odsekov avtocestnega križa, kar bo imelo neposredne učinke pri uporabnikih (znižanje prevoznih stroškov), posredno pa izboljšalo konkurenčnost gospodarstva na tem območju in ugodno vplivalo na regionalni razvoj.

Predmet projekta

Gradnja in dokončanje izgradnje posameznih odsekov avtocestnega križa.

Cilji projekta

Izboljšanje zmogljivosti cestne mreže bo imelo neposredne gospodarske učinke pri uporabnikih (znižanje stroškov prevoza), posredno pa bo omogočilo večjo konkurenčnost gospodarstva na tem območju in ugodno vplivalo na regionalni razvoj.

Priložnosti oz. težave, ki jih odpravljamo s projektom

Dodatni avtocestni program je del nacionalnega programa gradnje avtocest v Republiki Sloveniji, ki je bil prvič sprejet leta 1995. V tem programu so bile na podlagi analiz prometnih tokov določene glavne smeri avtocestnega sistema. S spremembami in dopolnitvami nacionalnega programa v letu 1998 so bile poleg glavnih smeri določene tudi navezovalne ceste, razbremenilne ceste in ukrepi na drugih državnih cestah.

V nacionalnem programu, sprejetem z resolucijo v letu 2004, pa je bil na podlagi številnih in obsežnih strokovnih podlag (analiza izvajanja Nacionalnega programa izgradnje avtocest, analiza prometnih razmer na glavnih cestah, analize makroekonomskih učinkov, analiza možnih načinov financiranja, analiza vplivov na okolje) določen še dodatni program gradnje avtocest.

V postopku priprave nacionalnega programa so bile tako obravnavane možne različice programa s prometnega, tehničnega, ekonomskega, finančnega in okoljskega vidika, kar zagotavlja čim bolj optimalno doseganje postavljenih ciljev programa, to je zagotovitev ustrezne notranje in zunanje povezanosti države, spodbujanje nadaljnjega gospodarskega razvoja države ter izboljšanje in povečanje ravni prometne varnosti udeležencev v cestnem prometu. Alternativne rešitve so do določene mere še možne na ravni posameznega projekta (določitev mikrolokacije trase, izbor najustreznejših tehničnih rešitev ipd.), na ravni programa pa predlagani program predstavlja najboljšo varianto.

Ponujene priložnosti

Dinamika gradnje avtocestnega omrežja bo temeljila na makroekonomskih zmožnostih Republike Slovenije, finančno bo podprta s čim večjim deležem lastnih finančnih sredstev, ki jih zagotavljajo Republika Slovenija in uporabniki s plačevanjem cestnine, preostali delež finančnih sredstev pa se zagotavlja iz drugih virov (zadolževanje, koncesije, drugi viri). Gradnja bo omogočila skladen in enakomeren regionalni in gospodarski razvoj vseh slovenskih regij, kot tudi nadaljnji razvoj države v okviru članstva v EU, omogočila bo prepoznavnost Slovenije v Evropi in svetu, predvsem s primernim upoštevanjem varstva in povečanjem dostopnosti do raznovrstne kulturne dediščine, ki temelji na pogojih njenega članstva v EU.

Prioritetne gradnje avtocestnega omrežja bodo temeljile na merilih za določanje prednosti oziroma vrstnega reda gradnje tistih odsekov, ki še niso zgrajeni oziroma se še ne gradijo, gradnja bo zasnovana na ekonomsko in tehnično-tehnološko sprejemljivih rešitvah, ki so usklajene z makroekonomskimi zmožnostmi ter narodnogospodarskimi in varstvenimi interesi Republike Slovenije, potekala bo postopno, kjer je to ekonomsko upravičeno in tehnično-tehnološko izvedljivo, vodenje posameznih postopkov v fazi priprave za gradnjo posameznih odsekov bo potekalo sočasno.

Učinki projekta

Navedeni program zagotavlja javno dobro v obliki avtocest kot najzmogljivejše oblike cestne infrastrukture, ki je eden od potrebnih (vendar ne tudi zadostnih) pogojev za doseganje ciljev celovitega in trajnostnega razvoja družbe. Za program so bili ugotovljeni njegovi rezultati (neposredni in takojšnji učinki) ter vplivi (dolgoročni, splošnejši učinki). Program prispeva k doseganju konkurenčnosti, skladnejšega regionalnega razvoja in k prostorski politiki. Program je skladen z razvojnimi prioritetami Lizbonske strategije.

Delovna skupina

Projektni vodja je mag. Gregor Ficko, sekretar, Vodja sektorja za avtoceste, Ministrstvo za promet.

Člani projektne skupine:

  • Alenka Bratušek, Ministrstvo za finance,
  • mag. Miranda Groff – Ferjančič, Ministrstvo za finance,
  • Barbara Radovan, Ministrstvo za okolje prostor,
  • Janko Boštjančič, Občina Pivka, Združenje občin Slovenije,
  • Angelca Dokl Mir, Mestna občina Murska Sobota, Skupnost občin Slovenije,
  • Ana Sodnik Prah, DARS, d.d.,
  • dr. Žan Oplotnik, EPF Maribor.

Resolucija

Imate vprašanje

Če imate kakršnokoli vprašanje, nam ga zastavite preko spletnega obrazca.