|
Konkurenčnost podjetniškega sektorja, merjena s tržnimi deleži na tujih trgih, se je še naprej izboljševala, potrebno pa bo izboljšati dejavnike, ki imajo dolgoročnejši vpliv na konkurenčnost in so povezani zlasti z inovativnostjo gospodarstva. Prvi pozitivni premiki so bili narejeni tudi na področju učinkovite in cenejše države. Ob razmeroma hitrem gospodarskem napredku se življenjski pogoji postopno izboljšujejo, tveganje revščine pa ostaja med najnižjimi v EU.
Na današnji novinarski konferenci so na Uradu RS za makroekonomske analize in razvoj predstavili strnjene zaključke Poročila o razvoju 2007. Poročilo je namenjeno prikazovanju in evalvaciji uresničevanja usmeritev in ciljev Strategije razvoja Slovenije. Poročilo omogoča tudi podajanje primerjave v stopnji razvoja Slovenije z državami Evropske unije. Publikacija enkrat letno izide v slovenskem in angleškem jeziku in je na voljo na spletni strani Urada.
UMAR v Poročilu o razvoju 2007 ugotavlja, da se je Slovenija v zadnjih letih uspešno razvijala, sočasno pa ohranjala kakovost življenja in blaginjo prebivalstva, vendar ob tem prepočasi zmanjševala pritiske na okolje. V obdobju 2004–2006 se je gospodarska rast pospešila in bolj prehitevala povprečno rast v EU kot v predhodnem triletnem obdobju.
V letu 2006 so bila izpolnjena tudi maastrichtska konvergenčna merila za prevzem evra, s katerimi je Vlada uresničila ključni cilj makroekonomskih politik, za večjo prilagodljivost fiskalne politike pa bo potrebno zmanjšati tudi strukturni primanjkljaj. Ob pospešeni gospodarski rasti je Slovenija ohranila cenovno stabilnost, kar je pomembno tudi z vidika ohranjanja konkurenčnosti slovenskega gospodarstva.
Urad za makroekonomske analize in razvoj beleži izboljšanje konkurenčnosti podjetniškega sektorja, merjeno z uspešnostjo na izvoznih trgih, saj se je v letu 2006 že šesto leto zapored nadaljevala krepitev slovenskega tržnega deleža, ob tem pa se je izboljšal tudi položaj Slovenije med državami EU po rasti tržnega deleža na tujih trgih. Internacionalizacija gospodarstva se sicer povečuje, vendar še vedno poteka pretežno preko zunanjetrgovinskih tokov in izhodnih neposrednih tujih investicij, prilivi neposrednih tujih investicij, ki bi lahko pospešili tehnološko prestrukturiranje predelovalnih dejavnosti, pa ostajajo skromni.
UMAR ocenjuje, da ugodnejši razvoj beležimo tudi na področju podjetništva, kjer so vidni napredki v krepitvi zgodnje podjetniške aktivnosti, izboljšanja učinkovitosti in kakovosti zgodnjega podjetniškega procesa. Ob tem pa dr. Janez Šušteršič, direktor Urada RS za makroekonomske analize in razvoj opozarja, da je »še vedno prešibka podpora za financiranje tveganih inovativnih podjetniških projektov«.
Na UMAR-ju ugotavljajo, da se na področju učinkovite in cenejše države skladno s strateškimi usmeritvami znižujejo javnofinančni izdatki in obdavčitev dela. Glede institucionalne konkurenčnosti države je bil premik narejen na področju boljše regulacije in odpravljanja administrativnih ovir, čeprav se v agregatnih indeksih konkurenčnosti še ni odrazil.
Ob teh ugodnih rezultatih je dr. Šušteršič posebej opozoril, da »so bila precej manj ugodna gibanja nekaterih dejavnikov, ki imajo dolgoročnejši vpliv na konkurenčnost in so povezani zlasti z inovativnostjo gospodarstva«. Dejavniki razvoja na znanju temelječe družbe kažejo sorazmerno ugodno stanje, vendar je bil po ocenah UMAR-ja še vedno premajhen napredek dosežen pri kakovosti in učinkovitosti terciarnega izobraževanja. Izobrazbena struktura se še naprej izboljšuje, k čemur pomembno prispeva vključenost mladih v izobraževanje, ki je višja od povprečja Evropske unije.
Na potrebo po modernizaciji visokega šolstva opozarjajo naraščajoče težave pri zaposlovanju oseb z visoko izobrazbo, vendar so bili s spodbujanjem večjega vpisa na naravoslovno tehnične smeri že narejeni prvi koraki k odpravljanju nesorazmerij, ki se pojavljajo na trgu dela. Med dejavniki, ki krepijo raziskovalno-razvojni in inovacijski potencial Slovenije, je bil viden napredek dosežen na področju uporabe in dostopnosti interneta, še vedno pa se le skromno povečujejo izdatki za raziskave in razvoj. Vlada je sicer v zadnjem letu že uvedla vrsto ukrepov, ki bi lahko po mnenju Urada v bodoče izboljšali položaj na področju raziskav, razvoja in inovacij.
Glede kakovosti življenja in blaginje prebivalstva, ki je osrednji družbeni razvojni cilj SRS, Slovenija ohranja dobre rezultate. Pri tem mag. Rotija Kmet Zupančič, sekretarka na Uradu za makroekonomske analize in razvoj ugotavlja, »da se življenjski pogoji postopno izboljšujejo, tveganje revščine pa ostaja med najnižjimi v EU. Povečuje se število stanovanj, vključno z doseženim stanovanjskim standardom, ter dostopnost storitev splošnega pomena.« Ob tem pa mag.
Kmet Zupančič opozarja, da »so slabosti, ki ostajajo izziv za prihodnje, predvsem nizek delež najemnih stanovanj in slaba dosegljivost stanovanja za mlade, s starostjo se močno zmanjšuje vključenost v vseživljenjsko učenje, mnogim staršem je vrtec težko dostopen, potrebe po dolgotrajni oskrbi pa marsikje še vedno presegajo možnosti za zagotovitev primarne storitve«.
Razmere in trendi na trgu dela, ki so pomemben dejavnik kakovosti življenja in blaginje, so razmeroma ugodne. Stopnja zaposlenosti se povečuje in je že tretje leto nad evropskim povprečjem, stopnja brezposelnosti pa se ohranja na ravni, ki je nižja od povprečja EU. V določenih elementih se povečuje tudi prilagodljivost trga dela. Ključne probleme pa po mnenju Urada predstavljajo še vedno relativno nizka stopnja zaposlenosti starejših, visok delež dolgotrajno brezposelnih ter povečevanje števila brezposelnih z visoko izobrazbo.
V obdobju zadnjih petih let se je uravnoteženost razvoja Slovenije povečala, kar je v skladu s temeljno strateško usmeritvijo. Rezultati analize za obdobje od leta 2000 do leta 2005 so pokazali, da je Slovenija hitro napredovala predvsem na področju gospodarskega razvoja, medtem ko je na področju socialnega razvoja uspela ohraniti dosežene rezultate. Uveljavljanje načela trajnosti pa se na številnih področjih okoljskega razvoja ne uresničuje, najbolj kritična so gibanja v prometu.
UMAR v letošnjem Poročilu o razvoju ugotavlja, da so bili v začetnem obdobju izvajanja Strategije razvoja Slovenije narejeni pomembni koraki k uresničevanju vseh razvojnih ciljev. Pri tem je mag. Rotija Kmet Zupančič, sekretarka na Uradu za makroekonomske analize in razvoj poudarila, »da bo v prihodnjem obdobju potrebno obdržati doseženo stabilnost gospodarstva, zagotoviti fiskalno vzdržnost, okrepiti dejavnike konkurenčnosti, ki temeljijo na znanju in inovativnosti, zmanjšati izpostavljenost nekaterih skupin prebivalstva socialnim tveganjem in dodatno zmanjšati pritiske na okolje«.
Prezentacija z novinarske konference (pps, 452 kb)
Glavne ugotovitve Poročila o razvoju 2007 (doc, 83 kb)
Urad za makroekonomske analize in razvoj |
