domov  kontakt  kazalo   english

Seznam področij reform

Ukrep 21: Usklajena privatizacija največjih gospodarskih družb v lasti države

Namen:

V nekaterih velikih družbah, ki imajo velik tržni delež na domačem trgu (telekomunikacije, banke, zavarovalnice …), se ne zanika, da obstaja za njihovo uspešno poslovanje določen narodno-gospodarski interes.

Za take družbe je v prvem koraku primerna delna privatizacija in mešano lastništvo z državo (26 %), strateškimi lastniki (X) in finančnimi lastniki, ki aktivno trgujejo na organiziranem trgu (Y).

Država dolgoročno zadrži vsaj 26% oziroma takšen delež, ki ji v vsakem konkretnem primeru daje moč veta na najpomembnejše odločitve na skupščinah, medtem ko se odgovornost za aktivno upravljanje prenese na zasebni sektor.

V nadaljevanju zaradi enostavnosti izhajamo iz predpostavke, da je ta delež 26%, alternativna možnost pa je tudi, da se moč veta doseže z ustreznim delničarskim sporazumom.

Za vsak predmet prodaje je potrebno pripraviti program privatizacije, ki mora izhajati iz analize panoge in potreb podjetja glede nadaljnjega razvoja ter na osnovi tega predlagati ustrezno kombinacijo privatizacijskih metod.

Priprava programa je odgovorno strokovno delo, vendar je vsaj za vse štiri velike napovedane privatizacije (Telekom, Zavarovalnica Triglav, NLB, NKBM) možno zagovarjati podoben koncept delne privatizacije in mešanega lastništva.

Glavna omejitev za pripravo programov privatizacije je, da obstaja v teh družbah že pred začetkom privatizacije tudi veliko število majhnih lastnikov. Brez kotacije na borzi ti lastniki ne uživajo prave zaščite.

Kotacija pred izvedbo programa je dodatna garancija za male lastnike, da jih država pri prodaji svojega deleža ne bo postavila v neenakopraven položaj. Hkrati kotacija pomeni dodatne omejitve pri izvedbi programa privatizacije.

V primeru Telekoma in NLB predlagamo takojšen začetek priprav za kotacijo na borzi. Predvsem v primeru Telekoma si država s tem ne nalaga dodatnih omejitev, saj za to družbo že veljajo pravila ZPRE.

Za vse štiri kandidate velja, da so glede na velikost in kvaliteto primerni za kotacijo na borzi že danes (y > 0), razen NKBM, ki je morda potrebna predhodnega prestrukturiranja s strani strateškega lastnika (x < 50 ali x > 50).

Podrobnejše analize bi morale pokazati, če in kakšnega strateškega lastnika potrebuje Telekom, medtem ko je za Zavarovalnico Triglav skoraj gotovo, da takšnega lastnika za nadaljnji uspešni razvoj trenutno ne potrebuje (x = 0). Za NLB, ki že ima ključnega tujega lastnika (x < 50) se postavlja predvsem vprašanje zagotovil, da se ta delež v prihodnje ne poveča.

Potem se NLB lahko uvrsti na borzo in delež države zniža proti 26%. Osnovne dileme, ki se odpirajo pri vseh štirih kandidatih, so shematično prikazane v spodnji tabeli:

  Država 26% Ključni / Večinski Finančni
    x = 0 x < 50 x > 50 y > 0
NLB je   je   je
Zavarovalnica Triglav je je     je
Telekom je ? ?   je
NKBM je   ? ? ?

 

Pri modelu 26XY je najtežje zagotoviti, da bo taka lastniška struktura dolgoročno stabilna, saj imajo ključni/kontrolni lastniki naravno tendenco za povečanje svojega deleža na 100%.

Tukaj so možne le pogodbene zaveze med državo in velikimi lastniki, ki jih je potrebno ob kotaciji tudi razkriti javnosti. Vsekakor pa velja ZPRE, ki zagotavlja malim delničarjem pravico do izstopa pod enakimi pogoji v primeru sprememb v lastništvu kontrolnih paketov nad 25%.

Prednost modela 26XY je tudi v tem, da ga je mogoče izvajati postopoma glede na absorpcijsko zmožnost domačega trga kapitala in glede na stanje regulative na posameznem področju.

Tako lahko na primer država v začetku obdrži 51% delnic v telekomunikacijah in postopoma znižuje svoj delež glede na razmere. V vmesnem času pa imajo finančni lastniki možnost trgovanja na borzi in preko oblikovanja cen vršijo dodaten pritisk na uspešno poslovanje.

Skupna načela vseh velikih privatizacijskih projektov

Pri koncipiranju vseh transakcij moramo izhajati iz enakih načel ob upoštevanju posebnosti posameznih družb:

1. Uporaba modela delne privatizacije (26 %), mešanega lastništva in visoke stopnje zaščite za male delničarje, ki so že solastniki teh družb (Telekom, NLB, Triglav);

2. Model delne privatizacije (26 %) je utemeljen zaradi:

  • makroekonomskega pomena in tržne dominantnosti družb (Triglav, NLB, Telekom);
  • pomanjkljive regulacije sektorja (Telekom);
  • konsolidacije in povezovanj znotraj sektorja, pri katerih želi država zadržati možnosti veta (Triglav, NLB, NKBM);
  • širša strokovna in splošna javnost v Sloveniji trenutno ne podpirata 100 % privatizacije pri teh družbah;

3. Upoštevanje interesov in pravic vseh ostalih zasebnih delničarjev, ki so že solastniki v Triglavu, NLB in Telekomu ter kotacija na organiziranem trgu.

Država naj ne poskuša realizirati dodatnih premij pri prodajnih cenah na račun tega, da bi bili prikrajšani ostali delničarji.

V praksi to pomeni takojšnjo kotacijo Telekoma, kotacijo NLB takoj po podaljšanju delničarskega sporazuma in kotacijo Triglava takoj po končani privatizaciji za pravne in fizične osebe.

Prednost kotacije je tudi v tem, da se na transparenten način vzpostavijo razmerja cen za delnice družb, ki se kasneje povezujejo;

4. Jasna razmejitev nalog in odgovornosti uprav, nadzornih svetov in države kot lastnika v skladu s pravnim redom Republike Slovenije: nosilci povezovanj (Triglav, NLB) so uprave in nadzorni sveti, ki so odgovorni za strategijo in pripravo predlogov za skupščino delničarjev; nosilec prodaje/privatizacije je država kot lastnik; nosilec prodaje ˝hčerinske˝ družbe (Abanka) je uprava/nadzorni svet ˝matere˝ (Triglav);

5. Uprave so med pripravami za privatizacijo ali povezovanjem odgovorne predvsem za učinkovito poslovanje in razvoj gospodarske družbe. Morebitno povezovanje v finančne stebre naj se izvede s projekti, ki temeljijo na poslovni logiki. Projekti privatizacije ali povezovanja morajo izhajati iz razvojnih potreb gospodarskih družb. Uprave in nadzorni sveti imajo pri tem ključno vlogo. Predlagamo načelno opredelitev za delno privatizacijo vseh finančnih družb in ohranitev državnega lastniškega paketa, ki daje moč veta (26 %). Iniciativa za združevanje se s tem prenese na zasebni sektor, država pa ohrani moč nadzora teh procesov;

6. Preden začnemo izvajati nadaljnje korake privatizacije oziroma povezovanja je potrebno s strani Ministrstva za finance sanirati zatečeno stanje lastništva v finančnem sektorju. To vključuje tudi kotacijo obeh finančnih družb (Triglav, NLB) na borzi še preden se začne s projektom povezovanja, ki pa mora pred tem prestati test ekonomske upravičenosti.

V primerih, ko je že vnaprej jasno, da bomo z javnimi razpisi dobili dobre ponudbe, ki niso v strateškem interesu, pa je potrebno poiskati tudi alternativno pot.

(Variantni predlog: Transakcijo je možno izvesti po poti združevanja in povezovanja z zasebnimi institucijami. Za izvedbo takšnih transakcij na transparenten in zakonit način je potrebno dopolniti zakonodajo s področja upravljanja z državnim premoženjem za primere, ko zasebni sektor inicira prevzeme in združitve gospodarskih družb v državni lasti.);

Zakonodaja:

Predlagani zakoni:

  • Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnih financah
  • Zakon o lastninskem preoblikovanju zavarovalnic – fizične osebe pri lastninjenju Zavarovalnice Triglav

Imate vprašanje

Če imate kakršnokoli vprašanje, nam ga zastavite preko spletnega obrazca.