 |
Z zgraditvijo novega Kliničnega centra v Ljubljani bodo odpravljene razlike med kakovostjo in zmogljivostmi zdravstvene infrastrukture med Slovenijo in drugimi članicami Evropske unije. Izboljševanje zdravja prebivalstva bo bistveno pripomoglo h gospodarskemu, socialnemu in okoljskemu razvoju ter razvoju odličnosti regij, utemeljeni na uporabi njihovih posebnih prednosti z zagotavljanjem sodobne in evropsko primerljive terciarne zdravstvene infrastrukture in storitev, ki podpira mobilnost bolnikov v Sloveniji in EU.
Predmet projekta
Izgradnja novega kliničnega centra v Ljubljani.
Cilji projekta
Odpraviti razlike med kakovostjo in zmogljivostmi terciarne zdravstvene infrastrukture med Slovenijo in drugimi članicami Evropske unije.
Priložnosti oz. težave, ki jih odpravljamo s projektom
Sedanji Klinični center Ljubljana opravlja del dejavnosti na sekundarni ravni kot splošna bolnišnica ljubljanske zdravstvene regije, del dejavnosti pa kot terciarni zavod za območje celotne Slovenije. Prepletanje različnih programov, ker osrednja Slovenija nima primerne splošne bolnišnice, ne omogoča najboljše dostopnosti in učinkovitosti terciarnih storitev.
Za primerljivo kakovost terciarne dejavnosti bomo zgradili nov, samostojen klinični center, prometno dobro povezan s starim, stal bo med sedanjim kliničnim centrom in avtocestnim priključkom Ljubljana vzhod. Po njegovi dograditvi bodo ohranjene in posodobljene zgradbe sedanjega Kliničnega centra Ljubljana omogočale združitev vseh dislociranih dejavnosti na enem kraju in pogoje za izvajanje deficitarnih dejavnosti (dolgotrajna bolnišnična nega), zlasti pa bodo zagotavljale kakovostno sekundarno zdravstveno oskrbo prebivalstva ljubljanske zdravstvene regije.
Ponujene priložnosti
Zaradi utesnjenosti in omejitev cestnega omrežja na lokaciji sedanjega Kliničnega centra ni mogoče razvijati sekundarne in terciarne zdravstvene dejavnosti. Lokacija zadošča za racionalno zadovoljitev potreb sekundarne bolnišnice za ljubljansko zdravstveno regijo, od terciarnih dejavnosti pa samo za narodni onkološki inštitut, ki deluje neodvisno od preostalih terciarnih dejavnosti.
Potrebna zmogljivost bolnišničnega dela novega kliničnega centra bo ena postelja na 3000 prebivalcev, skupaj 660 postelj, skupne neto površine bolniških, diagnostično terapevtskih, servisnih in drugih prostorov bodo znašale 80.000 m². Zmogljivost novega kliničnega centra bo približno 30 % zmogljivosti sedanjega. Vzporedno se zmanjšajo in posodobijo zmogljivosti sedanjega kliničnega centra, ki v okviru sedanjih in načrtovanih površin na osrednji lokaciji lahko pridobi normalne razmere za sodobno sekundarno zdravstveno dejavnost, dislocirane površine pa se opustijo.
Učinki projekta
Zagotovitev primerno velikega in sodobnega, izključno terciarnega kliničnega centra, namenjenega oskrbi prebivalstva celotne države, bo na državni ravni izboljšala dostopnost do terciarnih zdravstvenih storitev in možnosti za medicinsko raziskovanje in izobraževanje. Poleg mnogih ekonomsko razvojnih učinkov, ki jih ima investicija zaradi svoje vrste in obsega, bo kljub prezaposlitvi večine osebja s sedanjega v novi klinični center v obeh omogočila odprtje novih delovnih mest za zdravstveno in preostalo osebje ter povečanje obsega porabniških storitev.
Kot vzporedni učinek bo omogočila tudi izboljšanje sekundarne zdravstvene infrastrukture v osrednji Sloveniji. Izboljševanje zdravja prebivalstva bo pomembno pomagalo gospodarskemu, socialnemu in okoljskemu razvoju ter razvoju odličnosti regij, utemeljeni na uporabi njihovih posebnih prednosti z zagotavljanjem sodobne in evropsko primerljive terciarne zdravstvene infrastrukture in storitev, ki podpira mobilnost bolnikov v Sloveniji in EU.
Delovna skupina
Projektni vodja je Janez Remškar, generalni direktor Direktorata za zdravstveno varstvo.
Člani projektne skupine:
- Marjetica Mahne, Ministrstvo za finance,
- Mag. Franc Lenarčič, podsekretar, Ministrstvo za okolje in prostor,
- Liljana Resinovič, Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije,
- mag. Marko Bitenc, specialist torakalne kirurgije,
- doc. dr. Matej Breznik, Fakulteta za farmacijo.
|
