|
Anka Rode je podrobno predstavila programe, ki jih sofinancira tudi Evropski socialni sklad, in poudarila, da je kljub povečani stopnji zaposlenosti, na katero vpliva tudi razveseljiva gospodarska rast, delež mladih brez izobrazbe v strukturi brezposelnih precej visok – znaša skoraj sedem odstotkov. »Poleg drugih dejavnosti pa se je Zavod lotil tudi intenzivne promocije deficitarnih poklicev – zaposlili smo več kot 500 voznikov, ta trenutek pa teče akcija promocije poklicev v gradbeništvu,« je povedala Rodetova.
Cveto Uršič je povedal, da se invalidi vključujejo v vse programe, za katere namenja sredstva tudi ESS, in izpostavil učne delavnice ter učna podjetja. V programu, ki traja šest mesecev, vključeni invalidi pridobijo potrebna znanja za opravljanje določenega poklica, izbran pa je tudi izvajalec za evalvacijo tega programa. Podjetja in druge organizacije v programu sodelujejo na podlagi javnega razpisa, delež invalidov, vključenih v program usposabljanja, pa je visok, pojasnjuje Uršič.
»Eden izmed ciljev strategije za dvig rodnosti, ki jo pripravlja ministrstvo, je tudi lažje usklajevanje družinskega in poklicnega življenja,« je povedala Majda Erzar . Ukrepi družinske politike, ki sledijo v nadaljevanju strategije, dvojno vplivajo na rodnost. Kratkoročno pomagajo staršem, ki si želijo imeti prvega ali še enega otroka, a ocenjujejo, da si ga ne morejo »privoščiti«. Dolgoročno pa ukrepi spreminjajo norme in vrednote – otroci so namreč zaklad in vrednota celotne družbe in niso samo individualno zaželeni, poudarja generalna direktorica direktorata za družino. Med načrtovanimi ukrepi je med drugim izpostavila uvedbo premije za zgodnje odločanje za otroke, nižje cene vrtcev in varstveni dodatek za otroke, ki v vrtce niso vključeni, uvedbo družinskega stanovanja za določen čas in subvencioniranje šolske prehrane.
Štefan Kociper je poudaril, da je cilj države na področju socialnega varstva zagotoviti razmere, ki posameznikom omogočajo uresničevanje razvojnih možnosti in socialno vključenost, hkrati pa jih spodbuditi k lastni aktivnosti. »K večji socialni vključenosti bo prispevala tudi sprejeta resolucija o nacionalnem programu socialnega varstva za obdobje od leta 2006 do 2010. Z njo bomo dosegli večjo učinkovitost pri dodeljevanju socialne pomoči in povečali dostop do storitev ter programov«, je pojasnil generalni direktor direktorata za socialne zadeve. Novi nacionalni program bo razširil mrežo socialnovarstvenih storitev in izboljšal dostopnost, hkrati pa določa, da do leta 2010 v programe vodenja in varstva ter pod posebnimi pogoji vključimo najmanj 36 odstotkov odraslih oseb s statusom invalida po zakonu o družbenem varstvu telesno in duševno prizadetih, dodaja Kociper.
Služba za odnose z javnostmi Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve |
