|
Minister Vizjak je uvodoma poudaril, da je gospodarska rast Slovenije stabilna in hitrejša kot v starih članicah Unije, reforme pa bodo poenostavile davčni sistem, znižale stroške dela in znižale javno porabo. Boštjan Vasle je ob tem pojasnil, da se Služba vlade za razvoj posveča posrednim ukrepom za povečanje konkurenčnosti, kamor sodi tudi prestrukturiranje javnih financ. Ključna cilja na tem področju sta znižanje javnofinančnih odhodkov za dve odstotni točki do leta 2008 in prestrukturiranje teh odhodkov v višini dveh odstotnih točk v prihodnjih dveh letih.
Minister je izpostavil tudi vladne ukrepe za izboljšanje poslovnega okolja za mala in srednja podjetja. V ta namen že izvaja niz ukrepov, precej pa jih je še v pripravi. Temeljna cilja sta odprava nepotrebnih administrativnih ovir in poenostavitev ustanavljanja gospodarskih družb. Vlada je doslej že izpolnila 42 zahtev, ki jih je nanjo naslovilo gospodarstvo oziroma obrt, poleg zagotavljanja domačega podpornega okolja pa spodbuja tudi prodor domačih podjetij na tuje trge. V zvezi s tem je Vizjak izpostavil programe spodbujanja neposrednih tujih investicij, internacionalizacijo in odpiranje gospodarskih predstavništev v tujini.
Boštjan Vasle je poudaril, da je za povečanje konkurenčnosti zelo pomembna tudi večja kakovost visokega šolstva. Vlada tako načrtuje povečanje javnih sredstev za visoko šolstvo na dve odstotni točki bruto domačega proizvoda do leta 2010 in bolj učinkovito izrabo teh sredstev. Po Vasletovih besedah je s spodbujanjem mobilnosti profesorjev in študentov treba odpraviti zaprtost domačega visokošolskega prostora, hkrati pa je treba urediti štipendijske sheme in jih prilagoditi razvojnim potrebam regij. Izpostavil je tudi velik pomen davčnih olajšav pri vlaganju v raziskave in razvoj, čemur je pritrdila tudi direktorica Cetisa Simona Potočnik. Potočnikova je izrazila upanje, da bodo podjetja v prihodnje deležna večje pomoči in podpore vlade pri njihovem prodoru na tuje trge ter pojasnila, da bi davčna reforma po izračunih Cetisu prinesla 70 milijonov letnega prihranka.
Razpravo pa je s svojimi prispevki dejavno oblikovalo tudi občinstvo. Razprave se je udeležilo več kot šestdeset udeležencev – med katerimi so bili tudi posamezniki s področja politike in gospodarstva – ki so med drugim izpostavili nujno reformiranje javne porabe in javne uprave, oblikovanje novega zakona o delovnih razmerjih ter izpostavili pomen prizadevanj in dobre razvojne strategije regije. Za optimističen zaključek dogodka pa je poskrbela kratka predstavitev uspešnih projektov, ki jih je izpeljala oziroma jih še izvaja regija
Prijazen pozdrav,
Urad Vlade RS za informiranje
|
