Namen:
Premoženje KAD in SOD je namenjeno pokrivanju obveznosti do primanjkljaja v javni pokojninski blagajni in obveznosti do denacionalizacijskih upravičencev. Po vsebini gre za nacionalne finančne rezerve za pokrivanje obveznosti, ki bi sicer bremenile neposredno davkoplačevalce.
Obseg pobranih davkov za pokrivanje tovrstnih obveznosti države je odvisen predvsem od uspešnosti domačega gospodarstva. Hkrati je uspešnost upravljanja premoženja s strani KAD in SOD odvisna od uspešnosti istega gospodarstva, saj so praktično vsa sredstva naložena v delnice in deleže domačih podjetij.
Zaradi koncentracije naložb v domače gospodarstvo se tveganja povečujejo, namesto da bi se z globalno razpršitvijo naložb zmanjševala.
To je v nasprotju z elementarno ekonomsko logiko. Predlagamo, da se KAD in SOD preoblikujeta v portfeljska vlagatelja z globalno razpršenim portfeljem in da se upravljavci teh institucij preusmerijo od upravljanja podjetij k upravljanju razpršenega finančnega premoženja.
Predlogi sprememb:
Z dopolnitvami zakonodaje, Statuta ali pravil poslovanja je potrebno jasno opredeliti KAD in SOD za portfeljska vlagatelja in jima postaviti prehodno razdobje za preoblikovanje njihovih portfeljev in poslovne politike. Glavne značilnosti preoblikovanih KAD in SOD so naslednje:
- vsi rezidualni deleži v ˝strateških˝podjetjih naj bodo v neposredni lasti države;
- premoženje naj bo naloženo predvsem v tržne vrednostne papirje, netržne naložbe so navzgor omejene na 10% vrednosti portfelja;
- določi se razmerje med lastniškimi in dolžniškimi papirji (drugače za KAD in SOD);
- naložbe morajo biti globalno razpršene z ustreznim deležem tujih papirjev;
- določi se maksimalen dovoljen delež lastništva v posameznem podjetju (največ 5 %);
- določiti je potrebno največjo dovoljeno izpostavljenost do posameznega izdajatelja (na primer 1 % vrednost vseh naložb KAD in SOD) (podatki kažejo, da se ustrezna razpršitev doseže z vsaj 50-100 podjetji , seveda ne iz iste panoge in regije);
- v primeru sodelovanja v NS se taka naložba šteje za netržno, ki so omejene na 10 % vrednosti portfelja;
- obveza za trgovanje s tržnimi papirji na organiziranem trgu oziroma spoštovanje pravila najboljše izvedbe;
- dopustiti možnost, da se del portfelja ali celoten portfelj po pogodbi prenese v upravljanje licenciranim zunanjim upravljavcem premoženja.
V primeru KAD je najpomembnejše, da se najprej jasno opredeli kratkoročne in dolgoročne obveznosti do ZPIZ, saj brez te ni moč opredeliti najprimernejše naložbene politike. Kot je moč pokazati na podlagi simulacij, mora biti ne glede na način opredelitve obveznosti, naložbena strategija v vsakem primeru usmerjena v globalno razpršitev naložb.
V zvezi s preoblikovanjem SOD-a, je ključno vprašanje preoblikovanja portfelja in nove organizacijske strukture. Prestrukturiranje namreč ni mogoče dokler ni natančno opredeljeno razmerje med obveznostmi in tržno vrednostjo naložb ter načinom pokrivanja denacionalizacijske vrzeli (v kolikor ta obstaja). V povezavi z dano višino obveznosti je tudi moč preveriti optimalnost obstoječe strukture portfelja in izračunati novo optimalno strukturo, na podlagi katere je treba izvesti preoblikovanje.
Za prehodno obdobje je potrebno napraviti podoben načrt prestrukturiranja obstoječega portfelja v obeh ustanovah. Za tržne papirje naj aktivnosti potekajo predvsem prek borze. Za netržne papirje (oziroma nejavne družbe) naj se pripravijo standardizirani postopki prodaje, konverzij, odkupov s strani izdajateljev in podobni mehanizmi, ki so usklajeni in primerljivi med KAD in SOD.
|
