|
Danski model trga dela je za Slovenijo zelo zanimiv, saj delodajalcem omogoča veliko fleksibilnost, delavcem pa veliko možnosti za delo in hkrati varnost ob izgubi zaposlitve.
Delegacija, v kateri so tudi predstavniki sedmih sindikalnih central, je opravila pogovore na Ministrstvu za zaposlovanje in Danski konfederaciji sindikatov.
Seznanila se je z danskim modelom politike zaposlovanja, ki temelji na sistemu fleksibilne varnosti (ang. flexicurity). Gre za tako imenovani »zlati trikotnik«, ki ga sestavljajo velika fleksibilnost trga dela, visoka varnost dohodka tudi v času brezposelnosti in obsežni ukrepi aktivne politike zaposlovanja.
Danski sistem je rezultat dolgoletne tradicije tripartitnih pogajanj med vlado, sindikati in delodajalci. Je zelo spodbuden za delodajalce, ne nalaga jim velikih obveznosti in zato stimulira zaposlovanje.
Dela na črno praktično ni. Posledica tega je, da vsako leto približno ena tretjina zaposlenih menja zaposlitve, kar je daleč največ v Evropi.
Danci tako v svoji delovni dobi zamenjajo do petnajst delovnih mest. Takšno fleksibilnost omogoča visoka raven nadomestil za brezposelne, ki znašajo do 90 odstotkov plače in jih lahko brezposelni prejemajo do štiri leta.
Vendar pa je v praksi obdobje prejemanja običajno kratko, saj brezposelni zaposlitev najdejo hitro (povprečno prej kot v pol leta), pri čemer jim v veliki meri pomaga obsežna aktivna politika zaposlovanja.
Sistem je učinkovit, vendar hkrati zelo drag, saj Danci zanj namenijo okrog 4,5 odstotka BDP.
»Prav gotovo danski model omogoča veliko fleksibilnost trga dela in visoko zaposlenost, kar je tudi eden od ciljev predlaganih reformnih ukrepov v Sloveniji,« je poudarila Lidija Apohal Vučkovič iz Službe za razvoj. »Čeprav je zaradi drugačne tradicije in kulture težko direktno prenosljiv, jasno kaže, da je večja fleksibilnost trga dela potrebna in možna, vendar je uresničljiva le, če se lahko brezposelni hitro ponovno zaposlijo in če imajo tudi v vmesnem obdobju zadostno socialno varnost.«
Že dopoldne je del delegacije, v kateri je bila poleg državnega sekretarja Horvata tudi direktorica Javne tehnološke agencije Marta Svetina, obiskal Vaekstfonden (Sklad za rast), danski javni investicijski sklad, katerega poslanstvo je pospeševanje razvoja danskega gospodarstva z zagotavljanjem sredstev za perspektivne projekte v malih in srednje velikih podjetjih.
Trenutno potekajo investicije na dveh področjih – biotehnologiji ter informacijski in telekomunikacijski tehnologiji, v katere se država vključuje z največ do 25 odstotnim vlaganjem. Od ustanovitve leta 1992 je sklad v obdobju osmih let investiral v več kot tisoč podjetij.
S kapitalsko osnovo okrog 300 milijonov evrov je Vaekstfonden eden največjih akterjev na področju tveganega kapitala na Danskem. »Glede na načrte slovenske vlade za vzpostavljanje sklada tveganega kapitala predstavlja danski Sklad za rast primer dobre prakse, po katerem se je smiselno zgledovati,« je dejal državni sekretar Andrej Horvat.
V nadaljevanju so si ogledali tudi Danski tehnološki inštitut, ki ima pomembno vlogo pri tehnološkem razvoju države. Inštitut - ustanovljen s strani gospodarstva za potrebe gospodarstva - pridobiva večino sredstev prav iz gospodarstva oz. malih in srednjih podjetij, pri čemer predstavljajo naročila države zgolj deset odstotkov letnega prometa.
Prednostni področji sta makro in nanotehnologija, opravljajo pa še raziskave s področja gradbeništva, alternativnih virov energije, informacijske in komunikacijske tehnologije. »Eden od predvidenih ukrepov slovenskih reform, ukrep priprave tehnoloških programov, predvideva tudi inovativne programe, ki bodo zajemali tvegana področja raziskav, v okviru reform pa deluje tudi delovna skupina za tehnološki razvoj, katere poglavitna naloga je vzpostavitev in trajna zagotovitev čim uspešnejšega prenosa znanj in inovacij v gospodarstvo.«
Polona Strnad
Služba za odnose z javnostmi
Služba Vlade Republike Slovenije za razvoj |
