|
Ukrepi za izvajanje reform bodo na ekonomskem in socialnem področju usmerjeni v naslednje prioritete:
Povečanje konkurenčnosti - v ta namen naj bi se izvajala predvsem davčna reforma, ki bo privedla do razbremenitve stroškov dela in višjih vlaganj v raziskave in razvoj ter izboljšanje poslovnega okolja podjetij - osredotočila naj bi se zlasti na ukrepe, ki bodo privedli do učinkovitejše podjetniške infrastrukture in zmanjšanja administrativnih ovir. Usklajevanje priprave ključnih ukrepov in predpisov za izvedbo socialnih in ekonomskih reform bo potekalo v okviru dveh delovnih skupin: delovna skupina Davčne reforme (Ukrepi 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 41) in delovna skupina Izboljšanje konkurence na trgu in konkurenčnosti gospodarstva (Ukrepi 11, 12, 13, 14, 24, 25, 26, 37, 40).
Olajšanje in pocenitev dostopa do virov, ki jih podjetnik potrebuje, t.j. ukrepe na področju trga dela, trga kapitala, trga znanja, infrastrukture in državnih podpornih storitev.
Področje združuje delo več delovnih skupin.
Večja vlaganja, boljše izkoriščanje človeškega kapitala prebivalcev Slovenije in spodbujanje tehnološkega razvoja - ukrepi na tem področju so naravnani na eni strani na povečanje proračunskih sredstev za raziskave in razvoj, na drugi strani pa na povišanje zasebnih sredstev. Zato naj bi delovali v smeri povečanja števila univerz oziroma na razpršitev virov njihovega financiranja tudi v zasebni sektor. Hkrati si bomo prizadevali za povečanje učinkovitosti visokega šolstva – kar pomeni predvsem skrajšanje povprečnega časa študija.
Usklajevanje priprave ključnih ukrepov in predpisov za izvedbo socialnih in ekonomskih reform bo potekalo v okviru dveh delovnih skupin:
- delovna skupina Reforme visokega šolstva (Ukrepi 28, 29, 34 )
- delovna skupina Spodbujanje tehnološkega razvoja (Ukrepi 29, 30, 31, 32, 33, 34 ).
Pregleden umik države iz gospodarstva, ki naj bi hkrati prispeval k večji učinkovitosti finančnih trgov. Te cilje želimo doseči predvsem prek preoblikovanja KAD in SOD v portfeljska vlagatelja ter prek usklajene privatizacije največjih gospodarskih družb v lasti države.
Usklajevanje priprave ključnih ukrepov in predpisov bo potekalo v okviru delovne skupine Reforma kapitalskih trgov v podporo privatizaciji (Ukrepi 19, 20, 21, 22, 23 ).
Prestrukturiranje javnih financ - temeljna usmeritev, ki jo bomo zasledovali, je prestrukturiranje javnofinančnih odhodkov, in sicer predvsem v smeri povečanja deleža izdatkov, usmerjenih v raziskave in razvoj. S ciljem doseganja vzdržnega proračunskega primanjkljaja in zniževanja strukturnega primanjkljaja širšega sektorja države pa se bomo zavzemali za zmanjšanje obsega deleža odhodkov javnega sektorja. V skladu s sprejetim okvirom reform bomo zasledovali cilj, da naj bi se odhodki za dve odstotni točki znižali že do leta 2008. Z reformo pa bomo tudi odgovorili na problem staranja družbe oziroma pričakovanega povečevanja s tem procesom povezanih skupin izdatkov.
Delovna skupina prestrukturiranje javnih financ (Ukrepi 1, 35, 36, 43, 44 ).
Na področje trgu dela želimo zlasti povečati fleksibilnost, spodbuditi zaposlovanje in povečati aktivnost in zaposlenost – v l. 2006 so bistvene predvidene spremembe zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti in nekaterih podzakonskih aktov, zakona o delovnih razmerjih in nov zakon o štipendiranju ter nov program aktivne politike zaposlovanja.
Delovna skupina Reforma trga dela (Ukrepi 28, 48, 49, 50, 51, 52, 53, 54, 59, ).
Na področju socialnih transferjev, želimo oblikovati bolj motivacijski sistem transferjev in hkrati bolj socialno pravičen - v letu 2006 je predvidena sprememba zakona o socialnem varstvu, ki bo vpeljala večje zahteve po aktivnosti prejemnikov socialnih pomoči, obsežnejše spremembe sistema pa naj bi bile pripravljene do novembra in uveljavljene v naslednjem letu (v določenem delu so namreč povezane tudi z davčnimi spremembami).
Delovna skupina Reforma socialnih transferjev (Ukrepi 38, 39, 55, 56, 57, 58, 59, 60 ).
Na področju pokojninskega sistema želimo prav tako povečati spodbude za aktivnost in hkrati zagotoviti dolgoročno zdržnost sistema ter povečati vključenost v dodatno pokojninsko zavarovanje – v letu 2006 bo pripravljena prva faza sprememb zakona o pokojninskem zavarovanju, ki se bo nanašala predvsem na dodatno pokojninsko zavarovanje.
Delovna skupina Reforma pokojninskega sistema (Ukrepi 61, 62, 63, 64, 65 ).
Na področju zdravstvenega sistema bo ključno zagotoviti, da ob naraščajočih stroških ne bo potrebno zniževati doseženega standarda javnega zdravstva, zato bo nujno učinkoviteje upravljati z obstoječimi viri, na makro in na mikro ravni – v letu 2006 so za izvajanje reform pomembne predvidene spremembe zakona o zdravstveni dejavnosti in zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju ter nov zakon o dolgotrajni oskrbi in nov nacionalni program zdravstvenega varstva.
Delovna skupina Reforma zdravstva (Ukrepi 66, 67 ).
Na področju usklajevanja razvojnega načrtovanja države želimo zagotoviti usklajenost razvojnih prioritet posameznih strateških dokumentov s Strategijo razvoja Slovenije. Poleg vsebinske usklajenosti je cilj zagotoviti tudi pravočasno vzpostavitev izvedbenih struktur ter spremljanje in vrednotenje razvojnih dokumentov.
Temeljni dokument, katerega usklajenost s Strategijo razvoja Slovenije predstavlja zakonsko zahtevo, predstavlja Državni razvojni program Republike Slovenije za obdobje 2007-2013. To je tudi strateški dokument, v katerem bodo predstavljene razvojne prioritete Slovenije ter njihov finančni okvir. Kot tak bo predstavljal osnovo za programske dokumente, ki jih mora Slovenija pripraviti in izpogajati z Brusljem. Gre predvsem za Nacionalni strateški referenčni okvir za kohezijsko politiko ter pripadajoče operativne programe. Nikakor pa tukaj ne smemo pozabiti na podobne programe za razvoj
podeželja in razvoj ribištva. Evropska in domača razvojna sredstva morajo biti usmerjena v uspešno izvajanje ukrepov reform.
Delovna skupina Usklajevanje razvojnega načrtovanja države (Ukrepi 10, 15, 16, 17, 18, 27, 28, 29, 30, 31, 32, 34, 36, 42, 44, 45, 46, 47,).
Na navedenih področjih gre za spremembe, ki so nujne zaradi procesov globalizacije in zaradi staranja slovenske družbe. Oboje zahteva prilagoditev socialnih sistemov, ne le pri nas, ampak v vseh evropskih državah, vsi se jih tudi dejansko lotevajo, saj sicer ti sistemi ne bodo dolgoročno vzdržni.
Ob tem velja dodati, da je velik del tega paketa reform vezan na pogovore s socialnimi partnerji in pogajanje za sklenitev socialnega sporazuma.
Polona Strnad
Služba za odnose z javnostmi
Služba Vlade Republike Slovenije za razvoj |
