 |
Namen:
Doseči večjo učinkovitost javnega sektorja, racionalizirati obseg javnih nalog in ga dosegati z nižjimi vloženimi sredstvi, povečati vlogo javno zasebnega partnerstva na področju javnih storitev.
Predlogi sprememb:
- Vlada naj sprejme ambiciozen in zavezujoč cilj glede zmanjšanja stroškov delovanja javnega sektorja v obdobju treh let (znižanje skupnih operativnih izdatkov in znižanje stroškov zaposlenih);
- Ministrstvo za šolstvo in šport, Ministrstvo za kulturo, Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, Ministrstvo za zdravje in Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve naj pripravijo kadrovske načrte po vzoru skupnega kadrovskega načrta za organe državne uprave;
- Pri racionalizaciji zaposlovanja naj se v večji meri uporablja tudi fleksibilne oblike zaposlovanja, na primer zaposlitev za krajši delovni čas in zaposlitev za določen čas;
- Sprejme naj se nabor kazalcev, s katerimi bo možno primerjalno spremljati učinkovitost in racionalnost porabe v različnih resorjih (npr. materialni stroški na zaposlenega, investicije na zaposlenega itd.). Nabor kazalcev naj bo povezan v model, s katerim bo možno spremljati učinkovitost in uspešnost procesov, posameznega delavca in celotnega organa, in naj se zgleduje po uveljavljenih modelih poslovne odličnosti v zasebnem sektorju;
- Vzpostavi naj se informacijsko podprt model spremljanja kakovosti delovanja in storitev organov javne uprave;
- V zakonu o sistemu plač naj se vzpostavi mehanizem za dodatno nagrajevanje povečanega obsega dela tako, da lahko delodajalec namesto novega zaposlovanja izvedbo povečanega obsega nalog zagotovi v dogovoru s sposobnimi in motiviranimi uslužbenci. Sredstva za plačilo povečanega obsega dela se zagotavljajo predvsem iz privarčevanih sredstev glede na planirano in odobreno porabo;
- Z omenjenimi mehanizmi naj se med drugim skuša doseči cilj bistvenega skrajšanja odzivnih časov uprave na zahtevke strank;
- Na vseh področjih, kjer je to mogoče, naj se centralizira javna naročila za vse proračunske uporabnike in poenostavi postopke javnega naročanja (ukrep 13);
- Neposredni proračunski uporabniki naj v roku nekaj mesecev pripravijo pregled nalog, ki jih opravljajo, in predlagajo, katere naloge ali programi so manj pomembne in jih je možno opustiti ali zmanjšati, ter katere naloge so takšne, da jih je možno v celoti ali delno prenesti v zasebni sektor po načelih javno zasebnega partnerstva, koncesij, javnih pooblastil ali privatizacije;
- Vlada naj na osnovi predlogov sprejme usklajen načrt zmanjševanja in racionalizacije nalog države, pri čemer naj predvsem skrči naloge, ki jih lahko enako dobro ali bolje opravlja zasebni sektor in tiste, kjer prihaja do podvajanja pristojnosti in nalog. Povečanja naj predvidi le na področjih, ki so pomembna za doseganje ciljev razvojne strategije;
- Kadrovski načrti naj upoštevajo zmanjševanje obsega nalog države in razvojne prioritete. Še naprej se je treba izogibati logiki avtomatičnega zapolnjevanja izpraznjenih delovnih mest in skrbno gospodariti z nadomestnimi zaposlitvami;
- Pripraviti sistemske rešitve in konkretne projekte za uvajanja javno zasebnega partnerstva na področju javnih storitev, na primer na področjih socialnega varstva, zdravstva, izobraževanja, kulture, stanovanjske gradnje, varstva okolja in komunale in podobno, ter za oblikovanje javno zasebnih skladov za določen namen (npr. štipendijski sklad, ukrep 53, ali sklad za vseživljenjsko učenje, ukrep 52). Zagotoviti enakopravno sodelovanje malih in srednjih podjetij pri JZP;
- Glavni ukrepi za zagotovitev večje učinkovitosti sodstva oziroma za odpravo sodnih zaostankov so:
- zagotovitev prostorskih pogojev v skladu s strategijo prostorskega razvoja pravosodnega sistema,
- dodatna zagotovitev in organiziranje človeških virov oz. zaposlitev strokovnih sodelavcev za določen čas, do 31.12.2010, ko predvidevamo odpravo zaostankov,
- stimulativno nagrajevanje sodnega osebja in sodnikov za odpravljanje sodnih zaostankov.
- Ostali ukrepi za povečanje učinkovitosti sodstva so:
- poenostavitev zakonodaje in standardizacija sodnih postopkov,
- popolna informatizacija sodišč in sodnih postopkov,
- dodatno usposabljanje sodnikov in tožilcev, zlasti na področju gospodarskega kriminala, korupcije in organiziranega kriminala,
- reorganizacija in boljše upravljanje sodišč.
Ocena učinkov:
Prilagoditev obsega javnega sektorja dejanskim potrebam po njegovih storitvah in povečanje učinkovitosti.
Nosilci:
Ministrstvo za javno upravo; Ministrstvo za finance; Ministrstvo za pravosodje
Zakonodaja:
Predlagani zakoni:
- Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnih financah
|
