Sporočila za javnost

8. seja Strateškega sveta za gospodarski razvoj

LJUBLJANA

14.07.2007

Strateški svet za gospodarski razvoj je na svoji 8. seji osrednjo pozornost namenil razpravi o ekonomsko razvojnih vidikih članstva Slovenije v Evropski uniji, za katero je uvodno poročilo pripravil mag. Peter Wostner. V nadaljevanju so navedeni nekateri ključni poudarki iz tokratne razprave.

Z ekonomskega vidika je za EU ključnega pomena skupen evropski trg (single european market), ki naj bi zagotovil prost pretok blaga, storitev, kapitala in ljudi. Ne glede na izjemen napredek pri odpravljanju ovir med državami pa podatki kažejo, da nacionalne meje še vedno ključno določajo "geografijo" mobilnosti in poslovanja v Evropi. Druga pomembna sprememba zadnjega desetletja je uvedba in sedaj tudi že širitev Evropske monetarne unije, ki bo povečala transparentnost delovanja trgov in s tem povečala konkurenčne pritiske v celotni uniji. Tretja dimenzija, ki je relevantna za analizo ekonomskih vidikov Slovenije v EU in njenega ustroja, je vidik globalizacije, ki EU postavlja v še bolj trd boj za ohranjanje dosežene blaginje. Brez učinkovitih in usklajenih politik, še posebej pa strukturnih reform, ki so v pretežni meri regulacijskega značaja, bo EU v globalni tekmi težko ohranjala svoj položaj.

 

EU je pred velikimi izzivi, ki zahtevajo njeno dinamizacijo za ohranitev konkurenčnosti in gospodarske aktivnosti na evropskih tleh. V ta namen so potrebne skupne akcije, ki izkoriščajo ekonomije obsega na ravni celotne EU, kar vsekakor dodatno utemeljuje obstoj EU in njenih politik (npr. politika raziskav in razvoja). Pri tem ni samoumevno, da bodo koristi od agregatne rasti enakomerno porazdeljene po različnih območjih/državah. Poleg prilagodljivosti in specializacije imajo namreč vse pomembnejšo vlogo pri gospodarski uspešnosti tudi aglomeracijske ekonomije oz. (lokalizirane) eksternalije, ekonomije obsega, učinki učenja, razvojna pogojenost in podobno, ki povečujejo relativne možnosti močnejših in bolje razvitih, kar torej lahko v perspektivi krepi tendenco h koncentraciji gospodarske aktivnosti.

 

Iz razvojnega konteksta je očitno, da države Evrope potrebujejo Evropsko unijo, prav tako pa je jasno, da imajo države članice, ne glede na (načeloma) isti končni cilj, do istih vprašanj objektivno gledano različna stališča, saj so posledice politik geografsko praviloma nesimetrične. Državljani držav članic EU so namreč v pretežni meri nemobilni. Velik vpliv in pomen ima tudi zgodovinsko-kulturna raznolikost kontinenta, tako da prebivalci držav članic še vsaj na srednji rok Evrope ne bodo dojemali kot »svoje prve domovine«.

 

EU torej sama po sebi ne deluje kot de-facto enoten sistem in do nadaljnjega tudi ne bo, kar pomeni, da si je težko predstavljati EU kot »super-državo«. Zaradi neuravnoteženosti posledic posameznih politik na različna območja bi takšna rešitev zmanjševala relativni vpliv posameznih držav na odločanje, kar pomeni, da bi tudi v primeru vzpostavitve "super-države" zelo verjetno prišlo do resnih notranjih konfliktov, kakršne je Slovenija v svoji zgodovini že izkusila. V kontekstu medvladnega sodelovanja torej konsenz predstavlja osrednjo načelo delovanja EU. To je tudi dobro, saj zagotavlja kohezivnost sicer ekstremno raznolike unije. Le na ta način je namreč možno uvajati tako politike splošnega javnega dobrega (varnost, človekove pravice, zunanja politika,...), voditi intenzivno razvojno politiko (lizbona) ob hkratnem zagotavljanju uravnotežene vključenosti in možnosti (kohezija).

 

Uravnoteženost politik je torej navkljub močnim kritikam vrednota, ki Evropo krepi in ne šibi. Rešitev z institucionalno-organizacijskega vidika predstavlja jasna vertikalna delitev pristojnosti, ki je striktno utemeljena z logiko zagotavljanja javnih dobrin ter načeli fiskalnega federalizma, ob hkratni vzpostavitvi mehanizma, ki daje sodelujočim državam zagotovilo o "uravnoteženem finančnem bremenu".

 

Vse to pomeni, da države/regije, kot je Slovenija, morajo biti aktivne in pozorne pri zagovarjanju svojih interesov. Za Slovenijo bi bilo logično, da je zagovornica EU na osnovi med-vladnega sodelovanja. Centralizacija je odgovor le na (zelo) omejen nabor aktivnosti, predvsem pa obstaja precejšnje število področij, katerih izvajanje na ravni EU nima prave osnove.

 

Strateški svet za gospodarski razvoj

<- Nazaj na: Sporočila za javnost