|
Delegacija, v kateri je bil poleg direktorice Tehnološke agencije Marte Svetina tudi slovenski veleposlanik na Danskem, Norveškem, Islandiji in Litvi Rudolf Gabrovec, se je podrobneje seznanila z norveško inovacijsko politiko.
Ta je na Norveškem precej drugačna kot v drugih skandinavskih državah, kjer temelji predvsem na vlaganjih v raziskave in razvoj ter spodbujanju visoko-tehnoloških podjetij. Norveška je primer države, ki kljub nižjim vlaganjem v raziskave in razvoj ter manjšemu pomenu visoko-tehnoloških podjetij uspešno sledi globalizaciji in uresničuje inovacijsko politiko predvsem z uporabo obstoječih svetovnih tehnologij, kot so na primer informacijske in komunikacijske tehnologije.
Prav tako je zanjo značilno dobro sodelovanje med univerzami in gospodarstvom, katerega pa v zadnjem času skuša še dodatno vzpodbuditi, predvsem s spremembami na področju intelektualne lastnine in patentov.
Pomembno vlogo pri tem sodelovanju ima tudi komercializacija raziskav s pomočjo novoustanovljenih Uradov za prenos tehnologij, ki jih na vseh šestih norveških univerzah sofinancira država.
Obiski na ključnih institucijah inovativne politike, na agenciji Innovation Norway, Norveškem raziskovalnem svetu in raziskovalnem inštitutu Nifu Step so izpostavili pomen sinergije institucij in koncentracije znanja na eni strani ter decentraliziranega pristopa na področju razvoja na drugi.
Osnovna naloga agencije Innovation Norway je predvsem pomoč pri regionalnem razvoju, spodbujanje inovacij v industriji po vsej državi in promocija norveške industrije po svetu. Z motom »Lokalnim idejam dajemo globalne priložnosti« pomaga predvsem lokalnim podjetnikom ter srednjim in malim podjetjem z mednarodnimi ambicijami, in sicer s svetovanjem, posojili in raziskavami trga. Innovation Norway na ta način pripomore ustvariti 7.000 do 8.000 novih delovnih mest na leto.
Predstavniki vodilnega norveškega raziskovalnega inštituta na področju inovacij, raziskav in izobraževanja Nifu Step pa so med drugim izrazili tudi priznanje Sloveniji; po njihovem mnenju je na nekaterih področjih povsem primerljiva z Norveško.
Del delegacije, v kateri so tudi predstavniki sedmih sindikalnih central, je obiskal Ministrstvo za zaposlovanje in socialno vključenost ter Norveško konfederacijo sindikatov. Značilnost norveškega trga dela je najvišja stopnja zaposlenosti v Evropi, ki že presega 75 odstotkov populacije v starosti od 15 do 64 let.
K tako visoki stopnji veliko prispeva visoka zaposlenost žensk, pa tudi visoka zaposlenost starejših, saj je upokojitvena starost 67 let. Fleksibilnost trga dela je zelo pomembna, hkrati ima Norveška večjo stalnost zaposlitve kot jo ima Danska.
Odpravnin ob odpuščanju ni. Nadomestilo za brezposelnost znaša 62 odstotkov plače in ga je možno prejemati dve leti. Norvežani se resno ukvarjajo s podobnim problemom, kot ga ima tudi Slovenija; to je veliko število prejemnikov socialnih transferjev in zelo razvejan sistem različnih pravic, ki lahko posamezniku zagotovi enako ali celo več prejemkov, kot če bi delal.
Kot predvideva program reformnih ukrepov, imamo v Sloveniji namen uvesti sistem socialnih transferjev, ki bo bolj spodbuden za delo, odločanje o vseh transferjih pa združiti v eni službi. Tudi norveški tristranski dogovor med vlado, sindikati in delodajalci, sprejet decembra 2005, gre v zelo podobno smer in ima za cilj zagotoviti, da bo več ljudi delalo in jih bo tako manj odvisnih od socialnih transferjev.
Jutri delegacija svoj obisk v skandinavskih državah nadaljuje na Švedskem, kjer se bo prav tako seznanila s politiko trga dela, organiziranostjo tamkajšnjih sindikatov in mehanizmi spodbujanja tehnološkega razvoja.
Polona Strnad
Služba za odnose z javnostmi
Služba Vlade Republike Slovenije za razvoj |
