 |
V Postojni bodo po projektu PERSPEKTIVA vzpostavljene poslovne cone Veliki otok, Studenec s tehnološkim parkom, industrijskoobrtna cona Prestranek ter logistični center pri Pivki. Poleg tega se bo zgradilo poslovnogospodarsko središče Postojna, turistični kraški park Postojna (območje mesta Postojne s porečjem Pivke in Nanoščice ter Postojnsko jamo).
Predmet projekta je tudi vzpostavitev učinkovite notranje mreže gospodarske javne infrastrukture in zagotovitev ustrezne dostopnosti gospodarskega središča Perspektiva iz drugih regionalnih gospodarskih središč. Ti podprojekti bodo zagotovili osredotočenost gospodarskega razvoja v regiji in tako večjo učinkovitost.
Predmet projekta
- Poslovno-gospodarsko središče Postojna,
- Turistični kraški park Postojna (območje mesta Postojna s porečjem Pivke in Nanoščice ter Postojnsko jamo),
- Gospodarska javna infrastruktura (vzpostavitev učinkovite notranje mreže gospodarske javne infrastrukture in zagotovitev ustrezne dostopnosti gospodarskega središča Perspektiva iz drugih regionalnih gospodarskih središč),
- Poslovna cona Veliki otok,
- Poslovna cona s komunalno infrastrukturo Studenec in vzpostavitev tehnološkega parka,
- Industrijsko-obrtna cona Prestranek,
- Logistični center pri Pivki.
Cilji projekta
Zgraditi centralno gospodarsko središče in prometno vozlišče regije in razviti ostale oskrbne, storitvene, upravne, družbene, izobraževalne in druge dejavnosti, potrebne za razvoj regionalnega središča nacionalnega pomena in tam koncentrirati gospodarski razvoj.
Ponujene priložnosti
V Notranjsko-kraški regiji, v primerjavi s celotno Slovenijo, poslujeta dva odstotka podjetij (2113 v letu 2003). 60 % podjetij se ukvarja s storitvami, v industriji jih deluje nekaj manj kakor 30 %. Gospodarske družbe so v letu 2003 zaposlovale 2268 ljudi. Prispevek Notranjsko-kraške regije k celotnemu bruto domačemu proizvodu Slovenije v letu 2003 je bil z manj kakor dvema odstotkoma najmanjši.
Notranjsko-kraška regija je v letu 2003 po kazalcu bruto domačega proizvoda na prebivalca dosegla 76,4 % slovenskega povprečja (9.523 evrov). Za večino panog je značilna nizka dodana vrednost proizvodov, kar onemogoča razvojni preboj regijskega gospodarstva. Vzpodbudno pa je dejstvo, da so se tradicionalnim panogam (lesna in pohištvena industrija, kovinska in orodjarska industrija) pridružile tudi perspektivne dejavnosti, kakor sta elektro in elektronska industrija.
Druga relativno neizkoriščena gospodarska panoga je razvoj turistične panoge v svetovno prepoznavnem kraškem svetu z edinstveno Postojnsko jamo in ostalo bogato ohranjeno naravno in kulturno dediščino. Kazalniki turistične uspešnosti regije kažejo, da je ena izmed glavnih pomanjkljivosti nezmožnost zadržati obiskovalca Postojnske jame (približno 500.000 obiskovalcev na leto) v območju dlje kot 3-6 ur, saj je očitna odsotnost (pomanjkanje) celovitega projekta, ki bi znal izrabiti svetovno prepoznavno dediščino in njeno izredno koncentracijo na relativno majhnem območju kot primerjalno prednost regije v Republiki Sloveniji in svetu za njen trajnostni gospodarski, socialni in okoljski razvoj.
Priložnosti oz. težave, ki jih odpravljamo s projektom
Regija bo privabljala kakovosten kader, ki bo omogočil razvoj regijskega gospodarstva. Zagotovljena bo večja povezanost gospodarstva z raziskovalnimi institucijami in ustvarjeno ustrezno podporno okolje (poslovno industrijske cone, podjetniški inkubator, razvoj drugih podpornih storitev, tehnološki park …), v katerem se bodo podjetja lahko razvijala. Večina podjetij, ki delujejo v Notranjsko–kraški regiji, zaostaja v prehodu v tehnološko in informacijsko zahtevnejše programe. V regiji sicer obstaja lesarski grozd, podjetja so vpeta tudi v avtomobilski in orodjarski grozd, vendar bo tovrstno sodelovanje še okrepljeno in tako dosežen razvojni preboj regije.
Za nadaljnji razvoj občine Postojna in s tem tudi notranjsko-kraške regije na področju gospodarske infrastrukture je ključnega pomena:
- nadaljnji razvoj ustreznega podpornega okolja z dajanjem vzpodbud za nastanek in razvoj novih podjetij ter tehnološki preboj obstoječih podjetij,
- bodoči razvoj turistične panoge s poudarkom na enakovrednem vključevanju naravnih vrednot, kulturne dediščine in dopolnilne turistične ponudbe,
- učinkovita prometna mreža in ostala gospodarska javna infrastruktura.
Učinki projekta
Zaradi naravnih danosti regije bo spodbujen razvoj tehnologij obnovljivih virov energije, kar bo ustvarilo nova delovna mesta z visoko dodano vrednostjo.
Tako je do leta 2023 predviden:
- bistven porast novih podjetij in okrog 1.300 novih zaposlitev,
- vzpostavitev policentrične turistične mreže z ureditvijo nastanitvene infrastrukture za različne ciljne skupine,
- ureditev prometne in gospodarske javne infrastrukture ter druge za gospodarstvo in turizem pomembne javne infrastrukture (oskrbne, storitvene, informacijske, športnorekreacijske, gostinske ...).
Vzpostavitev ustrezne podjetniške, turistične in gospodarske javne infrastrukture na območju regije bo omogočila razvojni preboj podjetij s preusmeritvijo v dejavnosti, ki omogočajo višjo dodano vrednost. Povečalo se bo število razpoložljivih delovnih mest, v regiji pa se bo zadržala kakovostna delovna sila, ki se sedaj seli izven regije. Regija je redko poseljena in ima veliko neuporabljenih površin in objektov ter izjemno pestrost ohranjene naravne in kulturne dediščine, kar ji omogoča velike možnosti gospodarskega in turističnega razvoja.
Delovna skupina
Vodja ožje delovne skupine za izgradnjo gospodarskega središča PERSPEKTIVA na Notranjskem je dr. Metka Gorišek z Ministrstva za gospodarstvo.
Člani ožje delovne skupine za izgradnjo gospodarskega središča PERSPEKTIVA na Notranjskem:
- Tadej Burgar, generalni direktor, Direktorat za obrambo in politiko, Ministrstvo za obrambo,
- Metka Černelč, generalna direktorica, Direktorat za prostor, Ministrstvo za okolje in prostor,
- dr. Vidic Tomaž, generalni direktor, Direktorat za ceste, Ministrstvo za promet,
- dr. Primož Pristovšek, v.d. generalnega direktorja, Direktorat za znanost in visoko šolstvo, Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo,
- Lojze Boh, Direktorat za proračun, Ministrstvo za finance,
- mag. Igor Strmšnik, namestnik direktorja, Služba Vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko,
- mag. Peter Ješovnik, namestnik direktorja, Služba Vlade RS za evropske zadeve.
|
