Pogosto zastavljena vprasanja

Predlog gospodarskih in socialnih reform ne ponuja odgovora na vprašanje, ali bi bil t.i. dodatka za šolanje deležen vsak študent ali zgolj tisti, ki so med socialno najbolj ogroženimi. Kakšni drugi posegi so še predvideni na področju štipendiranja?

 

Končna rešitev vprašanja dodatka za šolanje je v pristojnosti Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve in Zavoda za zaposlovanje, s katerimi sodelujemo v delovni skupini za reformo trga dela.

Namen tega predloga je bil proučiti možnost združitve republiške štipendije in otroškega dodatka v en prejemek, ki bi bil prejemek študenta, in s tem odpraviti potrebo po dveh ločenih postopkih in dveh ločenih transferih.

Cilj tega ukrepa ni bil poslabšati socialni položaj študentov. Na tem mestu lahko le izpostavimo, da naj bi bili dodatka za šolanje deležni na podlagi dohodkovnih cenzusov, prejemniki tega dodatka pa naj bi bili tudi nagrajeni za uspešnost pri študiju.

Premik gre torej v smeri poenostavljanja in harmoniziranja sistemov socialnih transferjev. Sredstva republiških štipendij bi tako ne bila zmanjšana, ampak racionalizirana.

Poleg tega pa v reformnih ukrepih predlagamo tudi ustanovitev štipendijskega sklada, pri katerem bomo kot enega izmed ključnih ciljev zagovarjali tudi povečanje obsega štipendiranja.

Nazaj