Sporočila za javnost

NAMEN DAVČNE REFORME:

• zmanjšati stroške dela z znižanjem dohodnine in davka na izplačane plače
• ustvariti konkurenčno davčno okolje s poenostavitvami predpisov o obdavčitvi pravnih oseb
• povečati pravno varnost s spremembami davčnega postopka
• zmanjšati stroške podjetjem s poenostavitvami obračunov in plačevanja davkov
• povečati razumljivost davčnih predpisov

VSEBINA DAVČNE REFORME:

• Zakon o dohodnini
• Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb
• Zakon o davčnem postopku
• Zakon o davku na dodano vrednost
• Zakon o davku na promet nepremičnin
• Zakon o davku na dediščino in darila
• Zakon o davku na premoženje

ČASOVNICA:

• 14. septembra 2006 bo obravnava na Vladi RS
• začetek veljavnosti: 1. januar 2007

Z ukrepi na davčnem področju bo Vlada RS dodatno razbremenila gospodarstvo in oblikovala pogoje za njegovo večjo konkurenčnost na svetovnih trgih.

Davčna reforma, ki bo začela veljati 1. januarja 2007, pa hkrati pomeni ustvarjanje sistemskih pogojev za povečanje konkurenčnosti slovenskega gospodarstva, za prestrukturiranje gospodarstva v smeri večje tehnološke zahtevnosti, večje intenzivnosti človeškega kapitala in višje dodane vrednosti ter večjega zaposlovanja.

Davčna zakonodaja bo oblikovana tako, da rešitve ne bodo ogrozile ciljev, ki jih je Republika Slovenija prevzela s pristopom k Paktu stabilnosti in rasti, kar pomeni, da se proračunski primanjkljaj ne bo povečal.

V letu 2007 je predvideno postopno ukinjanje davka na izplačane plače , s katerim bo prišlo do precejšnjega znižanja stroškov dela in s tem do dodatnih razpoložljivih virov narodnega gospodarstva, namenjenih razvoju visoke tehnologije. Iz naslova davka na izplačane plače je za leto 2006 predvidenih še 101,3 milijard tolarjev proračunskih prihodkov, kar je 6,6 % vseh davčnih prihodkov državnega proračuna.

Na področju obdavčitve dohodkov fizičnih oseb z dohodnino se bo znižala oziroma odpravila visoka progresivna obdavčitev dohodkov, s čimer se bo dodatno znižala relativna cena zaposlenih z visoko izobrazbo glede na zaposlene z nižjimi stopnjami kvalifikacije. S tem želi vlada spodbujati konkurenčnost in gospodarsko aktivnost prek razbremenitve obdavčitve dela.

V okviru obdavčitve dohodkov fizičnih oseb naj bi se zadržala ureditev uveljavljena s 1. januarjem 2006, ta je, da se dohodki delijo na aktivne dohodke (kot na primer: dohodki iz zaposlitve, dejavnosti, osnovne kmetijske dejavnosti) in pasivne dohodke (kot so obresti, dividende in kapitalski dobički). Predvidena je obdavčitev vseh dohodkov fizičnih oseb, ki niso izvzeti iz obdavčitve in pomenijo tržne dohodke. Z znižanjem progresivnosti dohodninske lestvice bodo vzpostavljeni pogoji za zaposlovanje visoko izobraženega kadra in povečana možnost sledenja tehnološko vodilnim podjetjem v svetovnem merilu. V tem okviru se preučuje uvedba višje splošne olajšave ob ukinitvi večine parcialnih olajšav, pri čemer ostanejo olajšave za vzdrževane družinske člane.

Novi zakon o dohodnini predvideva:

• črtanje posebne obdavčitve dohodka, doseženega s posameznim poslom. Ta se bo obravnaval kot dohodek iz drugega pogodbenega razmerja;
• ukinja se razmejevanje na dohodke, dosežene v odvisnem razmerju, in dohodke, dosežene v neodvisnem razmerju, pri čemer je zagotovljena usklajenost z Zakonom o davku na dodano vrednost;
• določa se nov, enostavnejši kriterij razmejevanja dohodkov iz dejavnosti od dohodkov iz oddajanja premoženja v najem in iz prenosa premoženjskih pravic, in sicer je kriterij doseganje navedenih dohodkov v okviru organiziranega podjetja oziroma organizirane dejavnosti;
• večjemu številu zavezancev bo dana možnost ugotavljanja davčne osnove od dohodka iz dejavnosti na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov (povečuje se dohodkovni prag, in sicer na 10 milijonov tolarjev);
• za osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnost se določa spodnji prag obsega katastrskega dohodka, s čimer se iz obdavčitve z dohodnino izvzame velik del zavezancev z manjšimi zneski katastrskega dohodka. Rešitev predstavlja z administrativnega vidika veliko zmanjšanje (za 70 do 80 %) obsega komuniciranja med davčnim organom in zavezanci, ki jim davčni organ pošilja odločbe ali vsaj obvestila o višini katastrskega dohodka, ne da bi se na drugi strani bistveno zmanjšal obseg obdavčljivih dohodkov iz tega vira;
• obresti, dividende in dobiček iz kapitala so umeščeni v eno poglavje, naslovljeno »Dohodek iz kapitala«;
• pri obdavčevanju dobička iz kapitala se vsem zavezancem priznajo normirani stroški v višini 1% nabavne vrednosti kapitala ter 1% vrednosti kapitala ob odsvojitvi (ti stroški nadomeščajo dosedanje stroške različnih provizij);
• zavezanec, ki prejema dohodke iz tujine, lahko uveljavlja stroške prehrane med delom in stroške prevoza.

Cilj zakona o davku od dohodkov pravnih oseb je priprava razvojno naravnanega zakona, v katerem bodo določbe oblikovane na način, da bodo jasne in določne, kar bo omogočilo lažje izvajanje za zavezance in Davčno upravo Republike Slovenije. S tem se bo povečala pravna varnost zavezancev. Nov zakon predvideva:

• odpravo dvojne obdavčitve in neobdavčitve, kar pomeni, da na primer prihodki zavezanca, ki so v davčno osnovo vključeni v tekočem davčnem obdobju ali so bili vključeni v davčno osnovo v preteklih davčnih obdobjih, ne morejo biti ponovno vključeni v davčno osnovo v tem ali v prihodnjih davčnih obdobjih (odprava dvojne obdavčitve), ali na primer, da odhodki zavezanca, ki so zniževali davčno osnovo v tekočem davčnem obdobju ali so zniževali davčno osnovo v preteklih davčnih obdobjih, ne morejo zniževati davčne osnove v tem ali v prihodnjih davčnih obdobjih (odprava neobdavčitve);
• odprava dvojne ekonomske obdavčitve pri prejemniku dividend in sicer z določenim izvzemanjem dividend iz osnove prejemnika, namreč, o „ekonomski” dvojni obdavčitvi govorimo, ko je več kot ena oseba obdavčena za isti dohodek, izpostavljena oblika ekonomske dvojne obdavčitve je na primer, ko je obdavčen dobiček družbe pri tej družbi in so za ta dobiček, ko je izplačan, obdavčeni še delničarji;
• opredelila/določila se bo davčna osnova pri prevrednotenjih in pri oblikovanju rezervacij, kar pomeni, da se bo na novo določilo, kdaj se v davčno osnovo vključujejo kapitalski dobički in kapitalske izgube, oziroma ali se v davčno osnovo le-ti vključijo, ko so realizirani ali pa tudi nerealizirani dobički in izgube, del rezervacij se bo upošteval kot davčni odhodek že pri oblikovanju rezervacij;
• določno in jasno se bodo opredelili davčno nepriznani odhodki.

V predlogu zakona o davku od dohodkov pravnih oseb so predlagane sledeče administrativne poenostavitve za zavezance:

• predlagano je krajše obdobje (3 leta; po veljavnem zakonu je to obdobje 5 let), v katerem zavezanec ne sme spreminjati izbranega davčnega obdobja, ki je lahko koledarsko ali poslovno leto);
• glede dokumentacije v zvezi s transfernimi cenami je predlagana rešitev, da povezane osebe (rezident ali nerezident – tuja oseba) zagotavljajo davčnemu organu manjši nabor podatkov (predlagano je črtanje razlogov za izbiro metode), medtem ko je za povezane osebe znotraj RS predlagano predlaganje dokumentacije v zvezi s transfernimi cenami na zahtevo davčnega organa v postopku davčnega nadzora, ne pa vnaprej;
• predlagano je, da se pri prevrednotenjih finančnih naložb oz. finančnih instrumentov izmerjenih po pošteni vrednosti prek poslovnega izida priznajo odhodki zaradi prevrednotenja v obračunanih zneskih (na ta način so evidence za poslovne namene izenačene z evidencami za davčne namene);
• predlagane so poenostavitve v zvezi z izvzemom dividend (predlagana je odprava pogoja udeležbe v kapitalu oz. pri upravljanju izplačevalca dividende v višini najmanj 20% in odprava pogoja časa trajanja udeležbe najmanj 24 mesecev);
• v zvezi z vrednotenjem zalog se predlaga odprava časovne omejitve v zvezi s prehodom na drugo metodo vrednotenja zalog;
• v zvezi s prenosi izgube se predlaga časovno neomejeno prenašanje izgube v naslednja davčna obdobja;
• v zvezi z statusnimi preoblikovanji se predlaga uvedba instituta priglasitve namesto dovoljenja, ki je uveljavljeno v veljavnem zakonu.

V zakon o davku od dohodkov pravnih oseb bodo vključene tudi spremembe posameznih določb zakona zaradi nadaljnje implementacije EU direktiv, zlasti direktive za združitve in delitve.

Nov zakon o davku na dodano vrednost med drugim vključuje naslednje poenostavitve sistema:

• večjo preglednost celotnega ZDDV (poenotenje opredelitev, redakcijske spremembe celotnega besedila, preštevilčenje členov, združevanje posameznih členov pod poglavje, ki obravnava določeno tematiko);
• vračilo presežka DDV ni več omejeno glede na vrednost presežka in se davčnemu zavezancu na njegovo zahtevo v celoti vrne v 60 dneh po predložitvi obračuna DDV;
• poenostavitev vodenja evidenc (večja enostavnost, zmanjšanje stroškov za davčne zavezance);
• prekvalifikacija prenosa stvarnih pravic in deležev na nepremičninah v promet storitev (doslej se obravnavajo kot promet blaga) bo razbremenila davčne zavezance glede plačila DDV, saj se po novem obravnava kot promet storitev in se DDV plačuje od vsakega obroka in ne več ob ustanovitvi stvarne pravice v celoti;
• uvedba davčnih skladišč za davčne zavezance pomeni odlog plačila DDV do iznosa določenega blaga iz davčnega skladišča;
• za opredelitev malega davčnega zavezanca, ki ne obračunava DDV je pomembna sprememba definicije prometa, ki se upošteva pri presoji o tem, ali gre za malega davčnega zavezanca ali ne (upošteva se le obdavčen promet in le točno določen oproščen promet, ne pa celoten obdavčen in oproščen promet zavezanca). To pomeni poenostavitev za davčne zavezance, ki jim po novem ne bo potrebno več izpolnjevati obveznosti iz naslova DDV.

S spremembami ZDDV so povezane tudi spremembe na področju obdavčitve prometa nepremičnin z davkom na promet nepremičnin, kjer so predvidene spremembe v smeri zajemanja različnih oblik prometa nepremičnin, ki doslej niso bile obdavčene.

Predlagal se bo nov sistem obdavčitve dediščin in daril ter obdavčitve prevoznih sredstev. Na področju obdavčitve dediščin in daril bomo z novim zakonom posodobili obstoječi sistem, tako da bi zajeli tudi nove pojavne oblike razmerij, ki imajo po vsebini naravo dedovanja ali darovanja in jih obstoječ zakon ne določa, ali jih določa premalo natančno. Obenem bo razširil krog zavezancev s fizičnih oseb tudi na pravne osebe zasebnega prava.

Ureditev obdavčitve prevoznih sredstev bo predvsem na sodobnejši način uredila obdavčitev plovil, ki se bo prenesla iz Zakona o davkih občanov v samostojen zakon, ter dodal sistem obdavčitve zrakoplovov. Obdavčitev avtomobilov bo ohranjena v okviru noveliranega sistema nadomestila za uporabo cest.

Z letom 2007 je predviden tudi sprejem novega zakona o davčnem postopku , ki bo prinesel bistvene poenostavitve davčnega postopka ter odpravil nepotrebno administriranje, tako pri davčnih zavezancih kot pri davčnem organu, s čimer se bodo znižali stroški izvajanja davčne zakonodaje oziroma povečala učinkovitost dela davčne uprave. Med bistvenimi spremembami bi bilo primerno izpostaviti ureditev načel davčnega postopka v zakonu o davčnem postopku; določitev različnih možnosti za izpolnitev davčne obveznosti tudi po poteku zakonsko določenega roka – preureditev samoprijave; omogočanje naknadne predložitve davčne napovedi ali davčnega obračuna; uvedbo zavezujočih informacij, s katerimi bi davčni organ v naprej določil, kakšna bo davčna obravnava nameravanega posla oziroma transakcije ipd. Z novim zakonom je predvidena možnost podaljšanja roka za pritožbo, če se zavezanec pritožuje zoper odločbo, izdano na podlagi davčnega inšpekcijskega postopka. V tem primeru se rok za pritožbo podaljša za 15 dni, kar pomeni, da je skupaj 30 dni.