|
Razprav - štiri so z različnimi poudarki potekale v Ljubljani, preostale pa v regijskih središčih - se je udeležilo prek 1000 udeležencev. Na njih so sodelovali minister za delo, družino in socialne zadeve Janez Drobnič, v. d. generalne direktorice Zavoda RS za zaposlovanje Anka Rode, generalni direktor direktorata za invalide Cveto Uršič in strokovni sodelavci ministrstva ter Zavoda.
Med temeljnimi sporočili, ki so jih gostje izpostavili tudi na razpravi v Ilirski Bistrici, je, da je bila Slovenija pri črpanju sredstev iz ESS med najbolj uspešnimi novimi članicami EU, trenutno pa potekajo priprave na črpanje sredstev v novem programskem obdobju med leti 2007 - 2013, v katerem lahko pričakujemo najmanj štirikrat toliko sredstev kot do zdaj. Trenutno je v Sloveniji 81.773 registriranih brezposelnih oseb, kar je najnižja številka od osamosvojitve države naprej. Na ugodno zaposlitveno sliko v Sloveniji vplivajo programi in dejavnosti, financirani iz Evropskega socialnega sklada in državnega proračuna, trud Zavoda za zaposlovanje in drugih institucij na trgu dela, visoka gospodarska rast in povečane potrebe delodajalcev. Še naprej pa je treba veliko truda vlagati za reševanje temeljnih težav, povezanih s trgom dela. Mednje sodijo strukturna neskladja (neusklajenost med ponudbo in povpraševanjem na trgu dela) in nizka zaposlenost ter zaposljivost težje zaposljivih oseb - invalidov, starejših od 55 let, prvih iskalcev zaposlitve…
Trd oreh skušata streti ministrstvo in Zavod s konkretnimi dejavnostmi - poleg individualnega in skupinskega zaposlovanja ter poklicnega svetovanja Zavod izvaja tudi ukrepe aktivne politike zaposlovanja (APZ), za katere je bilo skupaj s sredstvi iz Evropskega socialnega sklada v letošnjem letu namenjenih več kot 20,6 milijarde tolarjev. Med najbolj uspešne ukrepe sodijo javna dela, pri invalidih, ki so sicer vključeni v vse ukrepe, pa najboljše rezultate prinaša program učnih delavnic in učnih podjetij, ki omogoča opravljanje dela na konkretnem delovnem mestu in s tem pridobivanje novih delovnih izkušenj. Vanj je vključenih 19 delodajalcev in 260 brezposelnih invalidov. Temeljni cilj ukrepov za invalide znotraj APZ je izenačiti stopnjo brezposelnosti med invalidi in neinvalidnimi osebami - med vsemi brezposelnimi je namreč 11 odstotkov invalidov.
Sicer pri pripravi in izvajanju ukrepov za socialno vključevanje invalidov ministrstvo upošteva posebne potrebe posamezne skupine invalidov, regij in lokalnih skupnosti ter delodajalcev, kar so tudi zahteve oziroma pričakovanja, ki jih je treba zadostiti za črpanje sredstev iz ESS. Invalidi ostajajo ciljna skupina tudi v okviru novega programskega obdobja, posebna pozornost pa bo posvečena starejšim in težjim invalidom.
Za zvišanje deleža zaposlenih v Sloveniji pa je treba uvesti še eno pomembno spremembo - napraviti trg dela bolj prožen. Večja prožnost (koncept bolj prožnega trga dela prinaša skandinavski model zaposlovanja) nudi več delovnih mest in pomeni večjo varnost ter povečane vstopne možnosti na trg dela - z uvedbo tega modela bi se dvignila nadomestila za čas brezposelnosti, skrajšali odpovedni roki in uvedle dodatne spodbude za zaposlovanje brezposelnih. S trgom dela pa so seveda neločljivo povezana tudi druga področja: starševsko varstvo, štipendiranje, povezovanje izobraževalnih ustanov z gospodarstvom, vključitev posameznika v proces vseživljenskega učenja… |
