|
»Kar zadeva spremembe davčne zakonodaje, vsekakor gre za reformo, vsaj pri poglavitnih zakonih,« je poudarila generalna direktorica Direktorata za sistem davčnih, carinskih in drugih javnih prihodkov Irena Erjavec in dodala, da jo narekujejo razmere, zaznamovane z globalizacijsko tekmo. Davki pomembno prispevajo k dvigu oziroma zastajanju konkurenčnosti, velik pomen pa imajo tudi administrativne razbremenitve. »Če so predpisi prijazni, ljudje raje plačujejo davke, enostavnejša zakonodaja pa pomeni tudi lažje delo za davčno oblast, » pojasnjuje Erjavčeva.
»Davčna reforma oziroma konkretna olajšava za podjetja pomeni spodbudo za vlaganje v raziskave in razvoj - že zdaj podjetja lahko uveljavljajo 20-odstotno zmanjšanje davčne osnove za naložbe v raziskave in razvoj – seveda pa to ni dovolj,« pravi Andrej Cvelbar, sekretar na ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo. Inovacije so ključni temelj gospodarske rasti, delež inovativnih podjetij v Sloveniji pa je v primerjavi z EU precej nizek - znaša 28 odstotkov. Da se bo stanje spremenilo, pa sta potrebna tako čas kot sprememba miselnosti, pravi Cvelbar, ki upa, da bodo »klasična podjetja in klasični raziskovalci 'izginili'«.
Kot odličen model – ki pa ga po Cvelbarjevih besedah ni mogoče posnemati, – so razpravljavci izpostavili Finsko, ki je ena vodilnih svetovnih držav v spodbujanju inovativnosti. Sredstva za raziskave in razvoj neprestano zvišujejo že dvajset let, - vzpostavili pa so tudi izredno močno mednarodno mrežo sodelovanj.
Po mnenju Srečka Štefaniča, direktorja družbe Melamin, so gospodarstveniki, predvsem pa podjetje, ki ga vodi, od reforme pričakovali več. »Enotna davčna stopnja nam je bila relativno blizu, sicer pa pozdravljamo tudi to obliko. Kar zadeva raziskave in razvoj, od vlade pričakujemo večjo sistemsko pomoč,« pravi Štefanič. Kot pozitivne vidike spremenjene zakonodaje je izpostavil večjo preglednost in jasnost, znižanje dohodninske progresije in zmanjšanje davčne osnove za naložbe v raziskave in razvoj. Pri slednjem pa je izpostavil prezahtevne administrativne postopke, čemur pa se – tako Erjavčeva in Cvelbar – iz različnih razlogov ni moč izogniti. Štefanič je izpostavil tudi previsoko nominalno stopnjo davka na dobiček in obžaloval ukinitev investicijske olajšave. V zvezi s tem je Irena Erjavec pojasnila, da ta ni dala pričakovanih rezultatov, kot neučinkovite z vidika spodbujanja zaposlovanja pa so se izkazale tudi davčne olajšave pri prvih zaposlitvah.
Na pobudo občinstva je beseda med drugim tekla tudi o zaposlovanju mladih raziskovalcev v podjetjih in težavah, ki se pri tem lahko pojavljajo, subvencijah za vlaganje v raziskave in razvoj, možnostih posebnih regijskih olajšav ter pozitivnih učinkih, ki bi jih prineslo oblikovanje subregije. |
