Pokojninska reforma se je pričela izvajati v letu 2000, rezultati se kažejo v povečevanju starosti novih upokojencev in v zmanjševanju deleža sredstev za pokojnine v BDP.
Vendar je potrebno zaradi pričakovanih demografskih sprememb na področju pokojninskega sistema še povečati spodbude za aktivnost in hkrati zagotoviti dolgoročno zdržnost sistema, v dodatnem pokojninskem zavarovanju pa povečati vključenost in višino vplačanih premij, da bi si lahko zavarovanci zagotovili boljšo socialno varnost po upokojitvi .
Spremembe zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju se naj bi zato nanašale na nekatere spremembe v obveznem zavarovanju in na dodatno pokojninsko zavarovanje.
Za stimuliranje daljšega ostajanja v aktivnosti naj bi bili v obveznem zavarovanju povečani bonusi, stimulirana nja bi bila tudi kombinacija delne zaposlitve in delne upokojitve.
V dodatnem zavarovanju pa naj bi za večjo vključenost oblikovali pravo poklicno pokojninsko zavarovanje in odpravili individualno sklepanje pogodb o pristopu h kolektivnemu zavarovanju (ločitev kolektivnega in individualnega zavarovanja), za spodbujanje večjih premij pa vpeljali možnost uvedbe individualnih pokojninskih načrtov brez minimalne zajamčene donosnosti, posebne davčne olajšave za individualna vplačila in odpravili možnosti prostega izplačila privarčevanih sredstev v enkratnem znesku.
|
