|
Namen:
Reformirati sistem izobraževanja in usposabljanja v smeri povečane kakovosti in konkurenčnosti v korist uporabnikov (učencev, dijakov, študentov, odraslih in gospodarstva). Zagotavljati državljanom kakovostno izobrazbo in znanje čim višje ravni ter možnost vseživljenjskega učenja (ukrep 52).
Predlogi sprememb:
- Ustvariti pogoje za endogeno preoblikovanje strukture poklicnega, srednješolskega, gimnazijskega ter visokošolskega izobraževanja, ki naj bo bolj povezano s povpraševanjem in načeli konkurence. V oblikovanje in izvajanje programov vključevati tudi socialne partnerje, predvsem delodajalce ter lokalne in regionalne skupnosti.
- Spodbujati ustanavljanje zasebnih zavodov, ustanavljanje šol v regionalnih središčih in nastanek modelnih šol z javno veljavnimi programi (šole z inovativnimi programi in specifično organizacijo, ki dosegajo predpisane izobraževalne cilje osnovne šole);
- Ustvariti ustrezne pogoje za ustanavljanje novih visokošolskih zavodov in programov. Dolgoročni cilj naj bo oblikovati univerzitetni sistem s 7-10 univerzami, od tega vsaj polovico zasebnih;
- Razdelati in implementirati sistem evalvacije inštitucij, ki izvajajo vzgojno-izobraževalne programe. Izdelati merila za evalvacijo. (Izhodiščni predlog: kakovost znanja v smislu akademske in pedagoške odličnosti; sodelovanje z gospodarstvom v smislu aplikativnih raziskav; tržne (zaposlitvene) možnosti študentov oziroma učni in vpisni uspeh dijakov in učencev; mednarodno sodelovanje.) Rezultati evalvacije naj bodo povezani s sistemom financiranja ter na določenih ravneh vzgoje in izobraževanja z odvzemom licence oziroma z ukinitvijo programa. Rezultati evalvacij naj bodo javno objavljeni;
- Oblikovati način financiranja, ki omogoča upravljavsko avtonomnost zavodov pri razporejanju sredstev med različne namene ter spodbuja njihovo racionalnost pri porabi.
- To pomeni, v osnovnem in srednjem šolstvu uveljaviti lump-sum sistem financiranja; v visokem šolstvu preiti na vavčerski sistem, kombiniran s sistemom odloženih šolnin in z javno dostopnimi rezultati celovite evalvacije ponudnikov; izenačiti pogoje javnega financiranja za javne in zasebne zavode, hkrati izenačiti tudi pravila glede porabe sredstev, npr. pri oblikovanju plač učiteljev;
- Oblikovati spodbude in ustrezne pogoje za odličnost univerz. Skupne izdatke javnega in zasebnega sektorja za terciarno izobraževanje do leta 2010 povečati na 2% BDP. Izboljšati kakovost dela s študenti s postopno uvedbo sistema akademskih svetovalcev (tutorjev);
- Zagotoviti pogoje za ohranjanje študijskih programov nacionalnega pomena, ki so namenjeni manjšemu številu študentov in jih ni mogoče podrediti izključno načelom povpraševanja, zlasti na področju humanističnih študijev, kulture, jezika;
- Vzpostaviti avtomatično priznavanje diplom ustreznih srednješolskih, višješolskih in visokošolskih institucij vseh držav članic EU in drugih držav s primerljivo kakovostjo izobraževalnih sistemov. Odpravi naj se tudi nostrifikacija diplom na posameznih univerzah in uveljavi bolj fleksibilen sistem primerljivosti študija;
- Zagotoviti ravnovesje med izobraževalno ponudbo programov in potrebami trga dela in gospodarstva na osnovi decentralizacije in deregulacije sistema, k rezultatom usmerjene (»output-oriented«) priprave programov, doslednega priznavanja neformalno in priložnostno pridobljenega znanja ter zagotavljanja kvalifikacijske modularnosti programov;
- Sistemsko urediti izobraževanje v delovnem procesu, ki je del srednješolskega (poklicnega) ali visokošolskega izobraževalnega programa in se odvija v podjetjih, ter zagotoviti ustrezna sofinanciranja s strani države;
- Zagotoviti mednarodno izmenjavo (mobilnost) učiteljev, dijakov in študentov, vključno s pospeševanjem mednarodnega sodelovanja in izmenjav, denimo z nacionalnimi in EU programi mednarodne mobilnosti posameznikov in skupin. Vzpostavitev učinkovitega sistema vseživljenjskega kariernega svetovanja (lifelong guidance);
- Uvedba kreditnega sistema;
- V izobraževalne univerzitetne programe za učitelje uvesti kot obvezni predmet en tuji jezik, ki se govori na območju Evropske unije;
- Odpraviti omejitve za rabo angleščine pri prenašanju sodobnih znanj, delu tujih učiteljev in oblikovanju mednarodnih izobraževalnih programov, hkrati pa spodbujati prevajanje temeljnih del vseh znanstvenih področij v slovenski jezik.
- Preučiti status študentskega dela (ukrep 54);
- Spodbujati razvoj raziskovanja na univerzi;
- Dopolniti merila habilitiranja tako, da bodo kot komplementarno upoštevala tudi uporabno delo za gospodarstvo in družbo v celoti;
- Sistem štipendiranja preoblikovati tako, da bo spodbujal vpis dijakov in študentov na deficitarnih področjih, zlasti poklicnem in naravoslovno tehničnem;
- V študijske programe vključiti osnovna znanja podjetništva;
- Na univerzah spodbuditi oblikovanje »patentnih pisarn«;
- Uresničevati program pakta za mladino v okviru lizbonskega procesa in vzpodbujati vključevanje mladih v načrtovanje sprememb izobraževalnega sistema.
Potrebne zakonske spremembe:
- Zakon o poklicnem in strokovnem izobraževanju;
- Zakon o gimnazijah;
- Zakon o izobraževanju odraslih;
- Zakon o financiranju visokega šolstva.
Nosilci:
Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo
Ministrstvo za šolstvo in šport
Odprta vprašanja:
Odprava diskriminatorne obravnave »izrednih« študentov in omejitev možnosti zaračunavanja dodatnih stroškov študija mimo veljavnega sistema.
Zakonodaja:
Zakoni, sprejeti v Državnem zboru:
Predlagani zakoni:
- Zakon o višjem strokovnem izobraževanju
- Zakon o štipendiranju
- Zakon o postopku priznavanja kvalifikacij državljanom držav članic Evropske unije za opravljanje reguliranih poklicev oz. reguliranje dejavnosti v RS
|