Povečanje porabe električne energije zahteva potrebo po zagotovitvi dodatnih virov. Ti so lahko domači ali tuji. Interes vsake države je, da izrabi najprej ugodne domače vire in s tem omeji odvisnost od uvoza. Tudi trajnostni razvoj je odvisen od razpoložljivosti in cene energije. Jedrske elektrarne so čisti proizvajalci v glavnem pasovne energije.
Najprimernejša opcija je tako izgradnja jedrske elektrarne z letno proizvodnjo 7,5 do 8,5 TWh. Z realizacijo tega projekta se bo zmanjšala odvisnost od uvoza električne energije, zaradi konkurenčne cene električne energije iz takega objekta pa se bo ohranila in povečala konkurenčnost gospodarstva.
Predmet projekta
Izgradnja skladišča plina za nemoteno oskrbo.
Cilji projekta
Pridobitev skladišča za potrebe rezerv v Republiki Sloveniji, povečanje zanesljivosti oskrbe z zemeljskim plinom.
Priložnosti oz. težave, ki jih odpravljamo s projektom
Termoelektrarna Brestanica (TEB) ima zaradi prilagodljive tehnologije (plinske turbine) in ugodne lokacije posebno mesto v slovenskem elektroenergetskem sistemu in zagotavlja Holding slovenskih elektrarn (HSE) in drugim uporabnikom terciarno regulacijo, zagon agregatov brez zunanjega napajanja in otočno obratovanje (NEK, ostalo) ter proizvodnjo havarijske/ vršne/konične električne energije.
TEB je ena od večjih porabnikov zemeljskega plina v Sloveniji. Kot tipična konična elektrarna z velikimi urnimi in dnevnimi odjemi povzroča v relativno majhnem plinovodnem omrežju Slovenije precejšnje težave. Zaradi velikega odjema plina se takrat pojavijo omejitve pri dobavah zemeljskega plina, kar pomeni, da je obratovanje TEB na zemeljski plin praktično nemogoče.
Ponujene priložnosti
Tehnologijo skladiščenja zemeljskega plina z gradnjo ene ali več med seboj povezanih podzemnih komor, ki so znotraj obložene z jekleno pločevino, so razvili na Švedskem, kjer že od začetka leta 2003 obratuje podzemno skladišče take vrste. Na osnovi te tehnologije se načrtuje gradnja visokotlačnega podzemnega skladišča zemeljskega plina na lokaciji rudnika Senovo v zapiranju in povezovalnega plinovoda med plinohramom in TEB. Na podlagi dosedanjih rezultatov geoloških raziskav je na obravnavani lokaciji možno zgraditi podzemno visokotlačno skladišče zemeljskega plina s prostornino 91.200 m3 (4 komore) s skupno največjo skladiščno zmogljivostjo 21,6 milijona Sm3 in tlakom 20 MPa (200 barov).
Učinki projekta
Z gradnjo plinohrama se poleg pozitivnih učinkov poslovanja TEB pridobi še možnost uporabe skladišča za potrebe blagovnih rezerv v Republiki Sloveniji, poveča se zanesljivost oskrbe z zemeljskim plinom znotraj skupine HSE in v Sloveniji, izboljšajo se pogajalska izhodišča pri dobaviteljih zemeljskega plina in nastane možnost trgovanja z zemeljskim plinom.
Delovna skupina
Projektni vodja je mag. Damjan Zagožen, Direktorat za energijo, Ministrstvo za gospodarstvo.
Člani projektne skupine:
- mag. Žarko Sajič, Ministrstvo za finance,
- Miro Vidmar, Ministrstvo za gospodarstvo,
- mag. Hinko Šolinc, sekretar, Ministrstvo za okolje in prostor,
- Bogdan Barbič, HSE.
|
