|
»V Slovenijo želimo prinesti več nasmeha, nasmeha življenju,« je zbranim temeljno vodilo ministrstva prenesel minister Drobnič. Čeprav je bilo največ pozornosti na razpravi namenjeni področju zaposlovanja, se razpravljavci niso izognili tudi drugim temam, ki so z zaposlovanjem in blaginjo družbe neločljivo povezane: usklajevanje poklicnega in družinskega življenja, zvišanje rodnosti, štipendiranje mladih, solidarnost in socialna pravičnost. Le tesno povezan in dopolnjujoč se splet ukrepov s teh področij bo pripomogel doseči osnovo: zaposlitev, ki pa pripomore k zadovoljstvu vseh ljudi, je prepričan minister. »Ministrstvo je vzpostavilo načelo, da bo delo v Sloveniji vrednota. Tega zgolj ne sporočamo, temveč tudi izkazujemo prek zakonodaje,» je pojasnil Drobnič in opozoril tudi na pomen znanja. »Svet se ves čas spreminja, soočamo se z izzivi globalizacije. Za razliko od preteklih generacij danes ves čas nadgrajujemo znanje. Delodajalci pa pogrešajo več praktičnega znanja, kar bomo spremenili z izvajanjem bolonjskega procesa.«
»Delovna mesta v Pomurju obstajajo, vendar so za to regijo značilna velika strukturna neskladja med ponudbo in povpraševanjem, največji problem pa je izobrazbena struktura brezposelnih,« je povedala v.d. generalne direktorice Zavoda RS za zaposlovanje Anka Rode. Sicer pa pogled na zaposlitveno sliko Pomurja pokaže, da je bilo junija letos 42.626 delovno aktivnih prebivalcev, stopnja registrirane brezposelnosti pa se je znižala - junija je znašala 15,3 odstotka. Julija 2006 je Zavod zabeležil 8.264 brezposelnih oseb, kar je 859 ali 9,4 odstotka manj kot v enakem obdobju lani. Zaposlovanje brezposelnih invalidov narašča, je pojasnila Rodetova. V prvih sedmih mesecih se je zaposlilo 113 brezposelnih invalidov in dodala, da se zaposli več invalidnih moških kot žensk.
Generalni direktor direktorata za invalide Cveto Uršič je poudaril, da je treba pri pripravi in izvajanju politik in ukrepov za invalide upoštevati lokalne potrebe. »Ministrstvo je pri načrtovanju in izvajanju dejavnosti upoštevalo Slovenijo kot celoto, heterogenost znotraj skupine invalidov in stanje v lokalni skupnosti – bodisi regiji bodisi občini.« Uršič je izpostavil tudi pomen rehabilitacije invalidov – ravno včeraj so odprli prenovljeno murskosoboško izpostavo Inštituta za rehabilitacijo – in prizadevanja Inštituta pri razvijanju programov. »Če želimo izvajati rehabilitacijo, moramo iti tja, kjer invalidi živijo in kjer se bodo zaposlili,« je poudaril Uršič in dodal, da je pri zaposlovanju invalidov temeljnega pomena tesno sodelovanje mnogih subjektov (Zavoda za zaposlovanje, občinske uprave itd.), zelo pomembne pa so tudi lokalne razvojne iniciative. Zaskrbljujoča pa je slaba izobrazba invalidov, kar so izpostavili tudi pomurski delodajalci, ki zaposlujejo in bi še želeli zaposliti invalide. Približno 74 odstotkov zaposlenih invalidov je namreč brez izobrazbe.
Služba za odnose z javnostmi Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve |
