Služba Vlade RS za razvoj je pripravila poročilo o izvajanju Resolucije o nacionalnih razvojnih projektih (.doc), ki ga je 20. novembra sprejela vlada. Letošnje prvo leto resolucije je bilo obdobje priprav in usklajevanja vsebin ter iskanja virov za posamezne projekte, pridobivanja dovoljenj, umeščanja v prostor, izdelav študij, ustrezna umeščenost projektov v programske dokumente EU, saj je tako projektom omogočeno črpanje EU sredstev v obdobju 2007 – 2013.

V obdobju priprave proračuna RS za obdobje 2008 in 2009 je služba za razvoj preverila realnost proračunske zastopanosti projektov in dosegla, da so v predlogu proračuna resolucijski projekti prvič sistematično vključeni v Načrt razvojih programov, nekateri projekti pa so se že začeli izvajati. V prihodnje služba za razvoj predlaga tudi osvežitev resolucije na določenih področjih.

Aktivnosti na posameznih področjih:

• Pri gospodarskih središčih potekajo projekti izdelovanja študij izvedljivosti in upravičenosti z analizami stroškov in koristi, največ aktivnosti pa je na projektih: Jugovzhodna Slovenije, Phoenix, Technopolis, podprojekt GS Oreh - ALUREG in Gorenjska.
• Na področju turizma in športa projekti potekajo različno. Poteka intenzivno iskanje vlagateljev in možnosti sofinanciranja, ureja se dokumentacija, največ aktivnosti pa poteka pri izgradnji Nordijskega centra Planica.
• Na področju informacijske družbe projekti kot so e-pravosodje in e-zdravje potekajo zadovoljivo, potrebnih pa je veliko prilagoditev posameznih uporabnikov, poteka in integracije procesov. 
• Na področju zdravja projekti potekajo počasi, saj ne predvidevajo zasebnih vlaganj tre se soočajo s pomanjkanjem finančnih virov. 
• Na področju znanja za gospodarstvo projekti, ki se nanašajo se na infrastrukturo in programsko sofinanciranje štipendij, usposabljanja in izobraževanja, potekajo zadovoljivo. Sam prenos nalog iz pristojnih ministrstev pa poteka prepočasi, saj Sklad za razvoj kadrov operativno ni naredil ustreznih sprememb. Pojavljajo pa se tudi problemi z zemljišči.
• Na področju prometa projekti ravno tako potekajo zadovoljivo, napredek pa je viden predvsem pri gradnji cest in malo manj pri železnicah. Ključna šibkost je nepovezanost gradenj z vidika modalitet ter še vedno prepočasno umeščanje v prostor in počasna izpeljava postopkov do gradnje. 
• Na področju energetike projekti potekajo zelo dobro, saj so v večini primerov financirani s strani gospodarskih družb.

Elektronsko poslovanje v podjetjih nedvomno povečuje njihovo konkurenčnost in razvoj, posledično pa tudi razvoj Slovenije. Naloga države pri tem je promovirati in spodbujati tovrsten razvoj. Javna agencija za podjetništvo in tuje investicije (JAPTI), je zato v sodelovanju z Gospodarsko zbornico Slovenije – Združenjem za informatiko in telekomunikacije in Ministrstvom za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo - Direktoratom za informacijsko družbo 24. oktobra podelila nagrade Naj e-podjetje.

S podelitvijo nagrad so organizatorji želeli:

• zagotoviti medijsko priznanje podjetjem, ki vlagajo v e-poslovanje,
• ob tem pa spodbujati uvajanje novih e-rešitev v poslovna okolja in 
• promovirati slovenski razvoj na področju e – poslovanja ter
• zagotoviti pregledno bazo in promocijo dobrih e-praks.

V skladu z razpisom so organizatorji izbrali tista podjetja, ki so celovito in uspešno vpeljala procese in tehnologije e-poslovanja v svoje vsakodnevno poslovanje. Do prijavnega roka se je prijavilo 16 podjetij in sicer sedem podjetij v kategoriji malih podjetij in devet podjetij v kategoriji velikih podjetij.

Nagrajenci letošnjega izbora za Naj e-podjetje:

• e-Študentski servis v kategoriji mala podjetja,
• Gorenje d.d v kategoriji velika podjetja in 
• spletna rešitev za računovodstvo MinimaX podjetja SAOP d.o.o. v kategoriji za Naj e-rešitev.

Minister za javno upravo dr. Gregor Virant se je pretekli teden v Lizboni udeležil ministrske konference z naslovom “Izkoriščanje prednosti e-uprave“, ki je bila namenjena predvsem izmenjavi pogledov in izkušenj držav na področju e-uprave, učinkovitosti in preglednosti le-te ter zagotavljanju boljših upravnih storitev za državljane. V otvoritvenem govoru so razglasili rezultate letnih meritev Evropske komisije o razvitosti elektronskih storitev v državah članicah EU (.pdf), v katerih se je Slovenija uvrstila na odlično 2. mesto, ki si ga delimo z Malto. Napredek iz 7. mesta, kamor se je uvrstila v preteklem letu, pomeni veliko priznanje Sloveniji pri prizadevanjih za učinkovito javno upravo.

Odmevna so bila tudi predavanja ministra Viranta, predvsem predstavitev prioritet EU v času slovenskega predsedovanja Svetu EU (.ppt), s katerim je zaključil plenarni del srečanja in v katerem je podal nekaj konkretnih poudarkov za čas našega predsedovanja. Izkušnje Slovenije je predstavil tudi v razpravah o vplivu e-storitev na družbo in njihovi povezljivosti ter zmogljivi in učinkoviti javni upravi, in sicer s prispevkom “Izboljševanje medsebojnega sodelovanja med javno upravo in državljani”.

Na ministrstvu za javno upravo nadaljujejo z aktivnostmi za odpravo administrativnih ovir. Vlada je zato že sprejela vrsto zakonskih in podzakonskih predpisov, v pripravi pa je tudi program ukrepov za prihodnje leto. V program vključujejo tudi predloge državljanov in gospodarskih subjektov, ki na ministrstvo prihajajo vsak dan.

V poročilu ministrstva za javno upravo za letošnje leto (.doc) so med najpomembnejšimi ukrepi za odpravo administrativnih ovir izpostavljeni: 

• sprememba zakonodaje o gostinstvu: na podlagi junija sprejetega pravilnika se bodo znižali stroški za gostince na področju higiene živil;
• sprememba zakona o trgovini: odpravile so se administrativne ovire za trgovce, predvsem pa znižali administrativni stroški v povezavi z vodenjem evidenc;
• sprememba zakona o delu in zaposlovanju tujcev: potrebno bo manjše število dokazil, ki jih bo moral vložiti delodajalec, s čimer bo postopek za pridobitev delovnega dovoljenja krajši;
• s sprejetim zakonom o upravnih taksah bodo ukinjene upravne takse v davčnih postopkih, v nekaterih postopkih se upravne takse ne zaračunavajo;
• projekt VEM (Vse ne enem mestu) namerava ministrstvo 1. novembra razširiti na družbe z omejeno odgovornostjo;
• z že uveljavljenimi spremembami zakona o varstvu osebnih podatkov malim podjetjem z manj kot 50 zaposlenih ne bo več treba izpolnjevati obveznosti, ki se nanašajo na izdelavo akta, kataloga zbirk osebnih podatkov in prijavljanja opisa zbirk osebnih podatkov v Register zbirk osebnih podatkov.

V postopku realizacije so še: 

• ukrepi za poenostavitev postopka izvajanja upravnih overitev, po katerih bodo posebne nalepke nadomestile sedanje fizično izpolnjevanje potrdil;
• v medresorskem usklajevanju je novela zakona o prijavi prebivališča, ki vključuje možnost elektronske prijave;
• na spletu naj bi vzpostavili sistem podatkov o preklicanih dokumentih (objava v Uradnem listu ne bo več potrebna);
• poenostavljeni naj bi bili tudi postopki pri uveljavljanju pravic ob rojstvu otroka in postopki izdaje gradbenega dovoljenja.

Na podlagi prejetih predlogov državljanov, predstavnikov strokovne javnosti in gospodarstva je bila na ministrstvo za šolstvo in šport ter ministrstvo za šolstvo, znanost in tehnologijo posredovana pobuda za vzpostavitev centralne evidence na področju šolstva in visokega šolstva, s čimer prilagajanje potrdil o šolanju ne bo več potrebno.

Predloge, ki bi jih še lahko vključili v program ukrepov za leto 2008, naj državljani in drugi subjekti posredujejo najkasneje do 15. septembra na e-naslov oao-predlogi@gov.si, na telefon 01/4788 349 ali prek obrazca OAO na spletnem mestu ministrstva.

Bliža se 1. november, ko bo zaživel sistem e-VEM (Vse na enem mestu) tudi za gospodarske družbe. Glede na potek priprav je pričakovati uspešen začetek. Glavni namen projekta e-VEM za gospodarske družbe je, da se gospodarskim družbam omogoči, da na enem mestu, brezplačno, hitro in brez obrazcev opravijo postopke, potrebne za pričetek poslovanja. Postopki se bodo lahko opravili preko spleta, na vstopnih točkah VEM in pri notarjih. Samostojni podjetniki sicer že 2 letu leti uspešno uporabljajo e-VEM in analize kažejo, da je spodbuden za razvoj podjetništva.

Vzpostavljene so že bile vse potrebne pravne podlage, na katerih bo lahko s 1. novembrom stekel projekt e-VEM za gospodarske družbe. Aprila je bila sprejeta novela zakona o sodnem registru, ki je ukinila takse za vpise v sodni register ter predstavlja zakonsko podlago združitvi sodnega in poslovnega registra v tehnološko en register. Prav tako od 1. novembra naprej ne bo več potrebna objava vpisa v Uradnem listu, ki jo po novem nadomesti brezplačna objava na spletnih straneh Agencije RS za javnopravne evidence in storitve.

Od 1.11.2007 naprej ne bo več potrebno notarsko overiti družbene pogodbe in akta o ustanovitvi za d. o. o., ki bodo osnovni kapital vplačale v denarju, tako da bo postopke registracije in nekatere spremembe mogoče opraviti na vstopnih točkah VEM. Za zapletenejše zadeve, kjer bo opravka s stvarnimi vložki, višjim osnovnim kapitalom in podobno, pa bodo vstopne točke notarji, sicer še vedno na enem mestu.

Del projekta e-VEM je vzpostavitev portala z elektronskimi storitvami za gospodarske družbe, ki bo omogočil vpis v sodni register, pa tudi ureditev vseh drugih obveznosti za zagon gospodarske družbe. V drugi fazi pa bo sistem omogočil tudi spletne storitve za delujoča podjetja; ta bodo lahko vse transakcije z državno upravo opravljala po elektronski poti.

e-VEM za gospodarske družbe je druga etapa projekta e-VEM, ki predstavlja velik prispevek k prijaznejšemu administrativnemu okolju, ki naj bi spodbudil podjetne ljudi, da se začenjajo ukvarjati z gospodarskimi dejavnostmi. Od 1. julija 2005, ko je bil vzpostavljen projekt e-VEM za samostojne podjetnike, je bilo  v povprečju zaznati 26-odstotno rast vpisov v Poslovni register Slovenije in skupaj 5286 oz. 8,7 odstotka več obstoječih samostojnih podjetnikov. Za storitve VEM prek spleta se odloča šest odstotkov uporabnikov. Stranke, ki so storitve uporabile, so bile z njo zadovoljne (Raziskava o zadovoljstvu.doc), projekt pa je dosegel priznanje tudi v svetovnem merilu. Slovenija je na tekmovanju za nagrado javnih storitev v letu 2007 s projektom e-VEM v Evropi zasedla 2. mesto (finalist) in prišla med 10 držav na svetu v kategoriji rešitev za izboljšanje preglednosti, odgovornosti in odzivnosti v javni upravi.

Vlada Republike Slovenije bo na predlog ministra za razvoj, dr. Žiga Turka, v Resolucijo o nacionalnih razvojnih projektih (pdf, 772 kb) vključila tudi idrijsko-logaški krak 4. razvojne osi Idrija-Logatec. Resolucija je namreč dolgoročen “živ” dokument, ki je vedno odprt za tehtne pobude. Vsebina Resolucije se bo tako periodično spreminjala v skladu z novimi možnostmi za razvoj.

V letu 2004 je Državni zbor sprejel Strategijo prostorskega razvoja Slovenije in leta 2006 Resolucijo o prometni politiki Slovenije. V obeh omenjenih dokumentih je bila četrta razvojna os enakovredno in celovito zastopana. Vanjo je vključen tudi idrijsko-logaški krak.

Pobudo za njegovo uvrstitev v Resolucijo o nacionalnih razvojnih projektih sta podala Janez Nagode, župan Občine Logatec, in Bojan Sever, župan Občine Idrija. Vlada je na podlagi predloga Službe Vlade RS za razvoj pobudo sprejela.

Tako bo Vlada ob prvi ponovni obravnavi Resolucije le- to dopolnila s projektom posodobitve idrijsko-logaškega kraka 4. državne ceste Kalce-Robič, kar vključuje tudi določitev sofinanciranja trase iz kohezijske ovojnice za Slovenijo.

V okviru projekta e-uprave je Ministrstvo za javno upravo razvilo elektronske storitve, ki so primerne tudi za lokalno samoupravo. Tako sta jih 2.7. 2007 v Celju predstavila državni sekretar mag. Roman Rep in namestnik generalnega direktorja Direktorata za e-upravo in upravne procese Dušan Kričej.

S podrobnostmi so se seznanili župani in direktorji občinskih uprav celjske regije, ki bodo tovrstne storitve lakho ponudili tudi svojim občanom in občankam. Elektronske storitve bodo za občine brezplačne in ponujajo občanom sodoben in kvaliteten servis v stiku z občino.

Strokovnjaki Ministrstva za javno upravo bodo vsem občinam, ki se bodo odločile za razširjeno uvedbo elektronskih storitev za občane, pomagali s svetovanjem in strokovno podporo.

Aktivnost modernizacije javne uprave bodo pripomogle k njeni decentralizaciji, kot je predvideno v Resoluciji o nac. Razvojnih projektih 2007-2023 (pdf, 772 kb). Večja ponudba elektronskih storitev pa bo tudi skrajšala nekatere birokratske postopke in pripomogla k našem cilju cenejše in bolj učinkovite države. O tem smo na našem blogu podrobneje že spregovorili v prispevku Sodelovanje pri odpravi administrativnih ovir.

Junija letos je bil sprejet zakon o štipendiranju, ki naj bi po besedah ministrice za delo, družino in socialne zadeve, omogočil do 10.000 novih štipendij. Poslanke in poslanci državnega zbora so potrdili dvig cenzusa za pridobitev državne štipendije s 130 odstotkov bruto zajamčene plače na 60 odstotkov minimalne plače na družinskega člana. Tako bo študiranje omogočeno večjemu številu mladih, ki bodo študirali izven svojega kraja bivanja. Novi zakon upošteva tudi mnoge pripombe Študentske organizacije Slovenije.

Z zakonom se prvič samostojno ureja sistem štipendiranja, študij pa naj bi bil poslej dostopen večjemu številu mladih, tudi iz socialno šibkejših družin. Selektivno se bodo zvišali tudi zneski štipendij in dodatkov štipendijam:

• Državna štipendija za dijake in študente se bo zvišala za 11%.
• Najvišji dodatek glede na dohodke v družini se bo zvišal za 22%.

Zakon opušča tudi nekatere dosedanje kriterije za pridobitev Zoisove štipendije, vendar ohranja kriterij učnega oziroma študijskega uspeha. Uveden je nov kriterij za izjemne dosežke ter dodatek za vrsto in področje izobraževanja, ki omogoča zaposljivost glede na potrebe gospodarstva in trga. Dodatno vzpodbudo za kadrovsko štipendiranje in načrtovanje kadrov v regiji pa bodo dobila tudi podjetja.

Lizbonska strategija je usmeritev pri izvajanju gospodarskih in socialnih reform za ustanove in države članice EU. Izvajanje sprejete strategije poteka z “odprto metodo” koordinacije, za katero je značilno, da postavlja politike posameznih držav v EU, meri napredek na raznih področjih s primerjanjem in ustrezno posodablja zastavljene cilje. V ospredju je  izmenjava dobrih praks in izkušenj v evropskih državah.

Evropski svet je marca 2005 potrdil predlog reforme Lizbonske strategije, ki ga je februarja istega leta predstavila Evropska komisija. V sklepih je poudaril, da sta rast in zaposlovanje najpomembnejša cilja Lizbonske strategije.  Hkrati je izpostavil, da mora lizbonski proces še naprej temeljiti na enakovredni obravnavi treh stebrov strategije - gospodarske, socialne in okoljske. Med prednostnimi nalogami  za uresničitev lizbonskih ciljev so:

• vlaganje v znanje in inovacije, 
• vzpostavitev privlačnega okolja za naložbe in delo in
• ustvarjanje več ter boljših delovnih mest ob ohranjanju socialne kohezije.

Države so se s sprejetjem sklepa zavezale, da bodo izboljšale svojo notranjo koordinacijo pri izvajanju Lizbonske strategije.

Vlada RS je 5.4. 2007 imenovala dr. Žigo Turka, ministra Službe Vlade RS za razvoj, za nacionalnega koordinatorja za izvajanje Lizbonske strategije, saj je slednja ena izmed potencialnih  prednostnih nalog Slovenije v času predsedovanja Svetu EU. Maja letos je v ta namen Vlada sprejela sklep o ustanovitvi Strokovnega sveta za Lizbonsko strategijo, ki bo strokovno in neodvisno podal možne vsebine in smernice za delovanje Slovenije v času pred in med njenim predsedovanjem EU. Člani sveta so strokovnjaki in akademiki iz različnih področij, ki jih pokriva Lizbonska strategija, za vodjo sveta pa je bil imenovan  dr. Andrej Umek.

Resolucija o nacionalnih razvojnih projektih:2007-2023  zajema tudi gradnjo novega razvojnega središča v Posavju, znano kot projekt PHOENIX. 160 miljonov evrov vredna investicija zajema gradnjo gospodarsko-logističnega centra, ki bo omogočil razvoj regije in zagotovil okoli 2000 novih delovnih mest.

Center gospodarsko-razvojno-logističnega središča PHOENIX v Posavju bo zgrajen na območju letališča Cerklje ob Krki, v neposredni bližini avtoceste, železnice in letališča. Zaradi svoje lege bo novi center predstavljal most med Evropsko unijo in jugovzhodno Evropo in prek nje do Azije. Neposredna bližina meje s sosednjo Hrvaško, ki je hkrati tudi schengenska meja, pa predstavlja dodatne priložnosti.

Obsežen projekt zajema več podprojektov:

• razvoj letališča Cerklje ob Krki z gradnjo civilnega letališča;
• razvoj poslovno-industrijsko-logističnih območij v neposredni bližini letališča (logistični center, razne fakultete in inštituti, tehnološki park, regionalni mrežni podjetniški inkubatorji;
• gradnja centralnega logističnega središča Slovenskih železnic;
• razvoj predelovalne in dodelavne industrije v sodelovanju s tujimi partnerji;Slovenskimi železnicami ter železnicami Italije in Francije.

Verjamemo, da bo novo gospodarsko središče izkoristilo vse danosti regije ter omogočilo njen dejanski razvoj. Posavsko razvojno središče bo na ta način lahko bistveno prispevalo k prepoznavnosti naše države kot napredne, izobražene in tehnološko usmerjene, a hkrati prijazne gostoljubne skupnosti.

Več o razvojnem projektu